Vsi predmeti, ne glede na velikost, bodo padali z enako hitrostjo: s pospeškom gravitacije. To je hitrost, s katero predmet prosto pade. To je hitrost, s katero se predmet pospeši proti središču Zemlje. Ta vrednost ni konstantna, ampak se spreminja glede na lokacijo prosto padajočega predmeta.
Na Zemlji je gravitacijski pospešek približno 32.2 ft/s2 (9.8 m/s2). To pomeni, da bo predmet pospešil 32.2 ft/s (9.8 m/s) za vsako sekundo, ki jo pade. Z drugimi besedami, dlje ko predmet pade, hitreje pade. Pomislite na to kot na avto, ki nenehno pospešuje. Avto je šel hitreje in hitreje, dlje se je vozil. Podobno bo predmet, ki pade tri sekunde, hitrejši od predmeta, ki pade eno sekundo.
Ta stopnja pospeška je v veliki meri odvisna od površine, na katero predmet pada. Mnogi od nas bodo izkusili gravitacijo le v povezavi z Zemljo, vendar se bo število dramatično spremenilo, če bi bili na drugem nebesnem telesu. Gravitacijski pospešek je na primer na Luni veliko manjši. Pravzaprav je šestina zemeljske, vrednost približno 5.3 ft/s2 (1.6 m/s2). Predmet bo padel proti luni veliko počasneje.
Z enačbo g=GM/R2 lahko izračunamo gravitacijski pospešek različnih predmetov v prostoru. V enačbi je g gravitacija, G gravitacijska konstanta, R polmer planeta in M masa planeta. Pri izračunih so fiziki ugotovili, da je gravitacijski pospešek na Jupitru približno 85.3 ft/s2 (26m/s2). Pluton pa ima vrednost 2 ft/s2 (0.61m/s2). Vidite lahko, da imajo planeti z večjo maso večji gravitacijski pospešek kot planeti z manjšo maso.
Če bi bil svet vakuum, bi te vrednote predstavljale resnično življenje. Na Luni je zrak vakuum, zato predmeti padajo na tla ob pospešku lunine gravitacije. Na Zemlji pa imamo zračni upor – silo zraka, ki pritiska na predmet, ko pade. To je razlog, da pero priplava na Zemljo, medtem ko krogla za kegljanje strmo pada, čeprav gravitacija deluje na oba predmeta enako. Za natančen izračun hitrosti, s katero pade predmet, je treba upoštevati zračni upor.