Posojilo posrednika je običajno opisano kot posojilo, ki ga banka odobri posredniku ali borznoposredniški družbi. Ta denar se običajno posoja za financiranje maržnih računov, sestavo zalog zalog ali financiranje odkupa vrednostnih papirjev, ki so prvič ponujeni. Posojilo posrednika se lahko podaljša tudi iz različnih drugih razlogov.
Pogosto bo posamezni vlagatelj poiskal posojilo pri investicijskem posredniku za financiranje nakupa vrednostnih papirjev. Za nakup vrednostnih papirjev na ta način mora vlagatelj imeti maržni račun. Ta maržni račun mu omogoča pridobitev vrednostnih papirjev, ne da bi zagotovil denar ob nakupu. Za financiranje kritnih računov za investicijske stranke lahko borznoposredniška družba zaprosi posredniško posojilo pri bančni instituciji.
Posrednik lahko poišče tudi posredniško posojilo za namen prevzema novih izdaj. Novo vprašanje je vrednostni papir, ki je prvič na voljo javnosti. Da bi vrednostni papir veljal za novo izdajo, mora izpolnjevati posebne zahteve Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC).
Posojila posrednikov se odobrijo tudi za financiranje nakupa vrednostnih papirjev s strani same borznoposredniške družbe. Pogosto se posredniki odločijo za nakup vrednostnih papirjev, da bi zgradili inventar. Poleg tega se ta vrsta posojila lahko uporabi za financiranje pridobitve želenih sredstev za lastni portfelj podjetja.
Obrestna mera, ki jo banka zaračunava za posojanje denarja posredniku, se imenuje posredniška posojilna obrestna mera. Ta stopnja se obračunava ne glede na razlog za pridobitev posojila. Obrestna mera za posredniška posojila je za približno eno točko višja od kratkoročnih obrestnih mer.
Posojilo posrednika je vpoklicno le 24-urno odpovedno roko. To pomeni, da je posojilo odplačljivo na zahtevo, z odpovednim rokom le en dan. Ker so posojila posrednika vpoklicna, se obrestna mera za posojila posrednika pogosto imenuje denarna obrestna mera za odpoklic.
Včasih se izraz posredniško posojilo uporablja za označevanje posojila, ki ga posrednik odobri vlagatelju. Ta vrsta posredniškega posojila se uporablja za financiranje nakupa vrednostnih papirjev posojilojemalca. Vlagatelj si lahko izposodi do 50 odstotkov tržne vrednosti zadevnih vrednostnih papirjev. Ta vrsta posojila je popolnoma drugačna od posojil posrednikom in se ne zaračunava enake obrestne mere za posredniško posojilo ali denarno obrestno mero.