Posesivni samostalnik je beseda, ki se uporablja za označevanje lastništva osebe, kraja ali stvari. Na primer, če želi oseba navesti, da je Sarah lastnica hiše, lahko uporabi ime Sarah in apostrof ter črko “S” za označevanje posesti. V takem primeru bi zapisal »Sarina hiša«, da pokaže posest. To deluje celo v primeru, da je samostalnik v množini in ne v ednini. Na primer, oseba lahko napiše “soba za dekleta”, da pokaže, da soba pripada dekletom.
Prisvojni samostalniki vzamejo navadne samostalnike, ki so besede, ki predstavljajo ljudi, kraje, živali ali stvari, in jih spremenijo tako, da kažejo lastništvo ali posest. To ljudem omogoča preprost način, da pokažejo, komu ali čemu nekaj pripada. Te besede se lahko uporabljajo za prikaz lastništva ne le oprijemljivih stvari, ampak tudi do živih bitij in stvari, ki nimajo fizične oblike. Na primer, posesivni samostalnik se lahko uporablja za prikaz lastništva ne le avtomobilov, hiš in oblačil, ampak tudi hišnih ljubljenčkov, rastlin in misli.
Za tvorbo lastniškega samostalnika oseba navadno samostalniku doda apostrof in črko “S”. Na primer, oseba bi lahko napisala ali rekla nekaj, kot je “mačke, ki pripadajo Henryju”, vendar obstaja lažji in krajši način, da doseže isto stvar: preprosto bi lahko napisal “Henryjeve mačke”. Z ustvarjanjem lastniškega samostalnika lahko z manj besedami poudari isto poanto; to pogosto pomaga, da so stavki enostavnejši in manj zmedeni.
Včasih postane ustvarjanje lastniških samostalnikov nekoliko bolj zapleteno, na primer, ko gre za samostalnik v množini in ne za samostalnik v ednini. Samostalnik v ednini potrebuje samo apostrof in »S«, množinski samostalnik pa pogosto potrebuje samo apostrof. Na primer, če želi oseba pokazati, da ima dva ali več učiteljev učence, lahko namesto »učiteljevi učenci« napiše »učitelji«. Če se samostalnik v množini ne konča s »S«, je treba še vedno dodati apostrof in »S«, na primer v »moški sobi«.
Čeprav se uporaba posesivih samostalnikov za nekatere morda zdi preprosta in enostavna, se marsikomu zdijo zmedene. Lahko dodajo apostrof in »S«, ko je to na primer nepotrebno, ali dodajo samo »S« samostalniku, če mislijo, da to kaže na lastništvo. Pogosto je stalna praksa tista, ki ljudem pomaga, da se bolje obvladajo s pravilnim načinom uporabe prisvojnih samostalnikov.