Posebna ekonomska cona (SEZ) je območje znotraj države, ki ima ohlapne finančne in gospodarske zakone. Zakonodaja se spreminja z namenom pritegniti tuje vlagatelje, ki bi jih zanimalo poslovanje na območju, kjer so deležni ugodni obravnave. Eden od primerov posebne ekonomske cone je cona proste trgovine, čeprav gre za številne druge vrste posebnih ekonomskih con. Nekatere izmed najbolj znanih najdemo na Kitajskem, kjer vlada taka območja ustvarja že od osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Včasih nacionalna vlada vodi razvoj posebne ekonomske cone, v drugih primerih pa je lahko lokalna vlada s ciljem oživitve lokalnega gospodarstva. Takšne cone se pogosto razvijajo v sodelovanju z večjimi tujimi investitorji, kot so korporacije, ki bi želele v coni postaviti tovarne. Znotraj cone se davki znižajo in jih lahko v celoti znižajo, podjetja plačujejo nižje tarife, drugi finančni predpisi pa so sproščeni. Posebna gospodarska cona ima lahko tudi zmanjšane okoljske predpise.
Zamisel posebne ekonomske cone je, da bo spodbudila hitro gospodarsko rast. S privabljanjem tujih vlagateljev lahko države izkoristijo bogastvo drugih držav, da bi izboljšale svoja gospodarstva in življenjske pogoje. Takšne cone se lahko zelo hitro razvijejo, pritegnejo delavce z vsega območja, lahko pa nudijo tudi priložnosti za napredovanje ljudem, ki delajo v vodstvu. Pogoje v posebnih gospodarskih conah lahko izkoristijo tudi lokalni gospodarstveniki.
Številne države so doživele gospodarski razcvet zaradi posebnih ekonomskih con. Ljudje, ki se odločijo za delo v conah, bodo morda lahko zaslužili višje plače kot tisti na drugih območjih države in lahko pošljejo denar domov družini za izboljšanje življenjskih razmer zunaj območja. Prizadevanja za privabljanje tujih naložb so lahko zelo učinkovita, saj državam gostiteljicam zagotovijo večjo gospodarsko in politično moč zaradi njihovega povečanega mednarodnega položaja.
Oblikovanje takšnih con je bilo kritizirano z različnih zornih kotov. Obstaja nekaj zaskrbljenosti, da bi oblikovanje posebnih ekonomskih con potencialno lahko izrinilo avtohtono prebivalstvo, ki morda ne bo pošteno nadomestilo za izgubo zemlje, in da bi zato lahko posebne ekonomske cone ustvarile begunce. Kritizirajo se tudi popuščanje okoljske zakonodaje ter zakonodaje o zdravju in varnosti pri delu, ker lahko ogrozi okolje in človeško populacijo. Ko podjetja koncentrirajo tovarne in industrije, ki onesnažujejo okolje, znotraj območij z sproščenimi okoljskimi standardi, je državam težko določiti in uveljaviti zakone, ki so namenjeni varovanju okolja.