Porter je vrsta zelo temnega, bogatega piva, ki pogosto vsebuje veliko alkohola. Posebej priljubljen je v Veliki Britaniji in na Irskem, kjer več pivovarn proizvaja tradicionalne portere, kot je Guinness Stout. Moč te pijače je lahko intenzivna za ljudi, ki je niso vajeni, vendar se mnogim zdi vredno poskusiti. Številni pubi ponujajo raznovrstno točenje, ustekleničene različice pa lahko kupite tudi na tržnicah in v trgovinah z alkoholnimi pijačami.
Razlikovanje med različnimi vrstami piva je lahko zmedeno, zlasti v množici fanatikov piva. V bistvu je porter narejen iz slada, ki je bil močno pražen, kar končnemu pivu daje dimljen okus in ustvarja značilno temno barvo. Napitek lahko tudi nekoliko dlje fermentira, zaradi česar ima višjo vsebnost alkohola, čeprav so sodobne različice v primerjavi s svojimi predniki v 18. in 19. stoletju razmeroma blage. Ta pijača ima tradicionalno grenak prigrizek, čeprav nekatera podjetja izdelujejo medene portere ali druge bolj sladke različice tega piva.
Prvi pisni zapisi o nosačih izvirajo iz 1700-ih, ko je bil očitno priljubljen med nosači, ki so prenašali prtljago in blago po Londonu. Sčasoma so številne pivovarne začele razlikovati med svojim porterjem po moči in slogu, kar je privedlo do označevanja kot ekstra, dvojni ali stout porter, najmočnejši tip. Sčasoma je Stout porter postal pogovorno znan kot »debel«.
Dobro kuhan porter ima kompleksen okus s pridihom hmelja, kislosti in rahlo grenkobo. Glava je lahko precej penasta in gosta, samo pivo pa je pogosto tako bogato, da bi ga skoraj lahko pili kot obrok. Temno pivo se dobro ujema z živili, kot so oraško kosilo, kruh in maslo, mesne pite in krepki sendviči na rženem, kislem testu ali drugem pikantnem kruhu.
Različni vratarji imajo lahko zelo različen okus; Irska in britanska različica imata na primer izrazito različne okuse. Porter se pogosto postreže pri sobni temperaturi, kar omogoča, da se okus in vonj bolj razvijeta.