V zadnjih nekaj desetletjih so računalniški znanstveniki delali na izboljšanju splošne zmogljivosti računalnika z uporabo tehnologije porazdeljenih komponent. Objektni model porazdeljene komponente (DCOM) je ustvaril Microsoft®, da bi omogočil distribucijo komponent programske opreme Microsoft® po več računalniških strežnikih. Ta tehnologija omogoča združevanje strežnikov v gruče v podjetju, kar ustvarja veliko razširljivost v celotnem podjetju.
Objektni model porazdeljene komponente je bil prvič predstavljen z operacijskim sistemom Windows® NT v poznih devetdesetih letih. Ta tehnologija je bila progresiven dodatek k standardnemu okvirju skupnega objektnega modela (COM), ki se uporablja v večini programskih aplikacij Microsoft®. Medtem ko je okvir COM zagotavljal metodo za dostop do več aplikacij z enega računalnika, ni deloval z zunanjimi stroji v omrežju podjetja.
Skupna raba komponent in storitev programske opreme je danes standardna praksa na internetu. Nekateri primeri so vidni na spletnih mestih za rezervacije potovanj, ki se povezujejo s hoteli, letalskimi družbami in agencijami za najem avtomobilov. Ta tehnologija omogoča, da računalniki delijo programske aplikacije v več omrežjih. Objektni model porazdeljene komponente je tehnologija, zaradi katere številne Microsoft® aplikacije delujejo v omrežju.
Obstaja veliko konkurenčnih tehnologij, ki so podobne Microsoftovemu modelu porazdeljenih komponent. Te tehnologije vključujejo COM, COM+ in spletne storitve. DCOM uporabljajo predvsem organizacije, ki uporabljajo izdelke Microsoft®.
Ena od pomanjkljivosti uporabe objektnega modela porazdeljene komponente je potreba po uporabi celotne zbirke Microsoft® izdelkov za podporo teh komponent. To vključuje operacijski sistem Windows®, spletne strežnike in plast baze podatkov. DCOM je last Microsoft® in za pravilno delovanje zahteva osnovno Microsoft® tehnologijo.
DCOM velja za tehnologijo medprocesne komunikacijske plasti. Računalniku omogoča dostop do druge aplikacije na ločenem računalniku v omrežju. To omogoča skupno rabo aplikacij na več strežnikih.
Večina korporacij se je iz uporabe tehnologij DCOM in COM razvila v naprednejšo programsko opremo za spletne storitve. Ta vrsta programske opreme je bolj prilagodljiva kot standardni DCOM, ker lahko izvaja eno več konfiguracij programske opreme in platform strojne opreme. To je bistveno za programsko opremo na internetu, ker so zunanji odjemalci običajno bolj splošni.