Osnovni kapital se nanaša na fizična sredstva podjetja, vključno s stvarmi, kot so zgradbe in proizvodna oprema. Vrednost tega kapitala se zaradi dotrajanosti ali preprosto učinkov časa nenehno zmanjšuje. Potrošnja stalnega kapitala se nanaša na del teh sredstev, ki so se porabili v določenem časovnem obdobju. Čeprav je to podobno amortizaciji, imata dva koncepta nekaj ključnih razlik v smislu njihove uporabe in načina izračunavanja. Poraba stalnega kapitala je lahko znana tudi kot prilagoditev porabe kapitala, dodatek za porabo kapitala ali preprosto CFC.
Ne glede na to, kako skrbno podjetje sčasoma vzdržuje svojo opremo in premoženje, bodo ta sredstva skoraj vedno izgubila vrednost. To izgubo vrednosti lahko pripišemo obrabi, starosti ali težki uporabi. Pojavi se lahko tudi zaradi nesreč, poškodb ali naravnih dejanj. Nekaterim je mogoče očitati tudi novo tehnologijo, zaradi katere ima podjetje zastarelo ali zastarelo opremo. Poraba stalnega kapitala odraža vrednost vseh teh izgub in morebitnih dodatnih stroškov, ki nastanejo pri zamenjavi teh sredstev.
Medtem ko se tradicionalna amortizacija izračuna na podlagi zgodovinske vrednosti predmeta, poraba stalnega kapitala odraža izgubljeno vrednost na podlagi trenutnih cen. To pomeni, da je CFC pogosto veliko večji od amortizacije, saj odraža resnične stroške zamenjave, ne pa preteklih stroškov.
Podjetja raje uporabljajo to merjenje kot amortizacijo, ker jim prinaša večje finančne koristi. Ta izguba vrednosti se lahko uporabi kot odpis bruto dohodka podjetja za davčne in računovodske namene, kar pomaga prihraniti denar podjetja. Glede na to, da se vrednost kapitala nenehno spreminja, je treba njegovo porabo za vsako obračunsko obdobje preračunati, da odraža njegovo pravo vrednost.
Poraba stalnega kapitala se uporablja tudi v makroekonomski analizi pri preučevanju gospodarstva kot celote. Na primer, bruto nacionalni proizvod (BDP) je mogoče izračunati tako, da seštejemo skupni neto dohodek države in vse poslovne davke njenemu skupnemu CFC. V Združenih državah Amerike CFC po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj od leta 12 predstavlja celih 2009 % BDP. Nevključevanje porabe stalnega kapitala v izračune BDP lahko torej močno vpliva na to število. Ekonomisti lahko izračunajo tudi neto domači proizvod (NDP) tako, da od BDP odštejejo CFC.