Obnova zob je vsak postopek, ki zobu povrne naravno velikost, obliko, strukturno celovitost in funkcijo. Obstaja veliko oblik obnove zob, od polnjenja votline do zamenjave zoba s protezo. Dva glavna dogodka, ki zahtevata obnovo, sta votlina in poškodba ust. Zaradi svoje raznolikosti različni obnovitveni postopki zahtevajo različno dolgotrajno izvedbo. Neupoštevanje pravilne samooskrbe po obnovi zoba poveča možnosti za neuspeh obnove.
Najpreprostejša in najpogostejša oblika obnove zob je zapolnitev votline. Ko zobozdravnik odstrani votlino s svedrom, ima pri izbiri ustreznega plombenega materiala številne izbire. Dolga leta je bil srebrni amalgam najbolj priljubljena izbira polnila, vendar so zaradi skrbi glede vsebnosti živega srebra mnogi zobozdravniki zanašali na različne polnilne materiale. Najbolj priljubljene izbire so zlato ali srebro-paladijeva zlitina. Čeprav so dražji, so na voljo nekateri kompoziti, ki se ujemajo z barvo zoba.
Druga oblika obnove zob se pojavi po koreninskem kanalu. Ko zobozdravnik odstrani obolelo zobno pulpo, ostane velika vrzel, ki jo je treba okrepiti. Namesto kovine se v prazne zobne korenine vstavi rastlinski material iz drevesa gutaperče. Zaradi lastnosti gutaperče se zelo ujema z naravno zobno pulpo. Na koncu zobozdravnik zamaši zob z enako kovinsko zlitino, ki se uporablja pri polnjenju votline.
Obnova zob lahko zahteva tudi storitve ustnega kirurga. Po izgubi zoba zaradi votline ali zobne travme lahko zobozdravnik priporoči zobni vsadek. Prvi korak je, da oralni kirurg vstavi titanov zatič v čeljustno kost. Ta zatič bo sčasoma zasidral protetični zob. Po obdobju celjenja od treh do šestih mesecev je implantacija protetičnega zoba na vrh zatiča preprost postopek, ki ga izvajajo tako ustni kirurgi kot zobozdravniki.
Čeprav zobni vsadki zahtevajo večkratne obiske oralnega kirurga, je večino postopkov obnove zob mogoče opraviti v enem potovanju k rednemu zobozdravniku. Kljub temu je pacientova odgovornost, da po vseh obnovitvenih posegih izvaja samooskrbo in upošteva navodila svojega zobozdravnika/oralnega kirurga. Kajenje ni odsvetovano vsem, ki so opravili sanacijo zob. Na primer, kajenje močno poveča stopnjo okvare zobnih vsadkov; večina oralnih kirurgov ne bo vgradila zobnih vsadkov, dokler bolnik ne preneha kaditi.