Popolnoma medpomnilniški DIMM (Dual In-Line Memory Module) je čip pomnilnika z naključnim dostopom (RAM), ki vsebuje napredni pomnilniški pomnilnik na naboru čipov. Napredni pomnilniški medpomnilnik deluje kot posrednik med dejanskimi pomnilniškimi moduli in pomnilniškim krmilnikom. To omogoča povečanje razpoložljivega pomnilnika na čipu brez povečanja števila nožic na modulu. Pomanjkljivosti DIMM-jev vključujejo uvedbo latence in povečanje porabe energije za nabor čipov.
Na popolnoma medpomnilniku DIMM je napredni pomnilniški pomnilnik tik med pomnilniškimi moduli in pomnilniškim krmilnikom. Vsi podatki, ki se premikajo v in iz pomnilniških modulov, morajo najprej preiti skozi napredno pomnilniško enoto. Za razliko od modulov DIMM brez vmesnega pomnilnika, kjer pomnilniški krmilnik neposredno povezuje s pomnilniškim modulom, mora informacije o popolnoma medpomnilniku DIMM »razlagati« napredni pomnilniški pomnilnik.
Uporaba popolnoma medpomnjenega DIMM omogoča dve glavni prednosti. Prvi je, da lahko signal obnovi pomnilniška vmesna enota, s čimer se kompenzira poslabšanje, ko potuje skozi arhitekturo računalniškega vodila. Drugi je, da lahko napredni pomnilniški medpomnilnik izvaja preventivno preverjanje napak pri podatkih, ki tečejo v in iz čipa RAM. Deluje kot vrsta miniaturnih možganov, ki lahko pove, ali so bili podatki, ki gredo skozi, poškodovani kadar koli med postopkom.
Vendar pa obstajajo tudi slabosti pri uporabi popolnoma medpomnjenega DIMM. Prvi od njih je, da napredni pomnilniški medpomnilnik zahteva dodatno porabo energije za čip RAM. To pomeni, da mora biti vtičnica RAM nastavljena na višjo napetost. Povečana moč proizvaja dodatno toploto, kar lahko skrajša življenjsko dobo čipov RAM – in drugih komponent v sistemu – v slabo prezračenih pogojih. Za zmanjšanje tega tveganja je treba uporabiti dodatno hlajenje; to lahko vključuje dodatne izpušne ventilatorje za ohišje ali drugo vrsto hladilne rešitve za izboljšanje pretoka zraka skozi čipe RAM.
Zadnja pomanjkljivost DIMM-jev je, da se zanašanje na napredni pomnilniški pomnilnik uvaja koncept zakasnitve v operacije RAM-a. Brez medpomnilnika se operacije RAM-a v bistvu odvijajo v realnem času, omejeno le s hitrostjo procesorja, sprednjim stranskim vodilom med procesorjem in pomnilnikom ter hitrostjo samih čipov RAM. Vendar, ko se podatki usmerijo skozi napredni pomnilnik, pride do zamude med sprejemom in obdelavo informacij. Edina možna kompenzacija za to je uporaba hitrejših pomnilniških modulov za premagovanje prirojene zakasnitve.