Popkovina, znana tudi kot funis, je cev, ki jo najdemo pri placentnih sesalcih, ki povezuje nerojeno žival z njeno posteljico. Posteljica deluje kot ovira v maternici, ki preprečuje vstop številnim škodljivim snovem, pa tudi kot zaloga energije in prenos krvi za razvijajoči se zarodek ali plod.
Popkovina prehaja kri med plodom in posteljico. Ta kri je zelo napolnjena s kisikom, da ohranja plod živ in zdrav brez neposrednega vira zraka. Po rojstvu se popkovnica prereže in odstrani ali pade, pri čemer ostane majhna brazgotina – pravilno znana kot popek, bolj znana kot popek ali popek.
Popkovine so v zadnjih letih postale zelo pomembne, saj je bilo ugotovljeno, da so bogat vir izvornih celic. Številne skupine, ki so naklonjene raziskavam izvornih celic, so opozorile na to kot na pripravljen vir izvornih celic, ki ne potrebujejo splavljenih plodov. Starši se pogosto zatekajo k zamrzovanju matičnih celic popkovnične krvi svojega otroka, če jih potrebujejo pozneje v življenju.
Beseda umbilical izvira iz srednje latinske umbilicalis, kar pomeni »popka«, in je prvič zabeležena v uporabi sredi 18. stoletja. V metaforičnem smislu se vrv uporablja za označevanje močne povezave med materjo in njenim potomcem – tako “prerezanje popkovine” postane izraz za večjo neodvisnost v svetu.
Številne študije so povezale dolžino vrvi z velikim tveganjem za malformacijo ploda in mrtvorojenost. Čeprav te študije še niso dokončne, se zdi, da se število dokazov povečuje in močno kaže na korelacijo. Ob rojstvu je človeška popkovina dolga od 15 do 23 palcev (40-60 cm), čeprav so lahko razlike v redkih primerih bolj ekstremne.
Prolapsirana (na mestu) popkovina lahko povzroči številne težave nerojenemu plodu. Najpogosteje se lahko zarodek zadavi v popkovini in umre v maternici ali pa se popkovnica zavozla ali zvije do te mere, da je pretok krvi močno omejen – kar povzroči hudo poškodbo možganov ali smrt. V primerih prolapsa popkovine so carski rezi pogosto edina realna možnost za reševanje življenja ploda.