Pomožni glagol je vrsta glagola, ki se uporablja za spreminjanje ali spremljanje drugega glagola, imenovanega glavni glagol, za spremembo pomena ali namena tega glagola. To so pogosto glagoli, ki so lahko v nekaterih uporabah glavni glagoli, v drugih pa delujejo kot pomožni. Ta vrsta pomožnega glagola se pogosto uporablja za spreminjanje časa glavnega glagola. Nekateri pomožni glagoli se nikoli ne uporabljajo kot glavni glagoli, kot so modalni glagoli, ki jih je mogoče uporabiti za označevanje ali zahtevo za dovoljenje, sposobnost ali verjetnost dejanja.
Imenuje se tudi pomožni glagol, se pomožni glagol ali pomožni glagol uporablja z glavnim glagolom za spreminjanje ali spreminjanje posebnega pomena glavnega glagola. Ena najpogostejših uporab pomožnih glagolov je sprememba časa glavnega glagola v določenem stavku. To se običajno naredi bodisi z glagolom »je«, ki je pogosto povezan s konceptom »biti« ali z glagolom »imati«.
“Je” ali “biti” je koncept, ki ga najdemo v številnih različnih jezikih in je eden najpomembnejših in najpogostejših glagolov v angleškem jeziku. Čeprav se lahko uporablja kot glavni glagol, na primer v stavku »mačka je kosmata«, je lahko tudi pomožni glagol. Ko se uporablja kot pomožni glagol, “je” običajno ustvari bodisi pasivni glas ali progresivni vidik izjave sedanjega časa. Pasivni glas nastane, ko se nekaj ukrene, namesto da se izvede dejanje, na primer »Žogo je vrgel moški«, kar je pasivno v primerjavi z »Moški je vrgel žogo«.
Medtem ko se pasivni glas v večini pisanja običajno šteje za slabši od aktivnega, se lahko “je” uporabi tudi za ustvarjanje sedanjega progresivnega časa za glavni glagol. V stavku »Ženska teče vsak dan« glavni glagol samo označuje, da teče, ne da bi navedla, kdaj bi se to lahko zgodilo. Če se stavek “je” uporablja kot pomožni glagol za spremembo stavka v “Ženska teče”, potem to pomeni, da se dejanje trenutno dogaja zaradi progresivnega glasu. Pretekli popolni čas je ustvarjen na skoraj enak način, vendar uporablja “imati” namesto “je”, kot je “Pes je vsak dan pojedel zrezek, kar ga zelo razveseli”, da nakazuje, da se je dejanje, ki se je dogajalo v preteklosti, vendar nastalo. trenutno stanje obstoja.
Za označevanje modalnosti se pogosto uporablja tudi pomožni glagol, ki se pogosto imenuje modalni glagol. Pri tej uporabi pomožni glagol spremeni glavni glagol z navedbo dovoljenja, sposobnosti ali verjetnosti. V angleščini, na primer, modalni glagol “may” običajno označuje dovoljenje v izjavi, kot je “you may eat the last piece of cake”. Drugi pogosti modalni glagoli vključujejo »lahko«, ki označuje zmožnost v stavku, kot je »lahko tečem zelo hitro«, in »bi moral«, »mora« in »mogoče« za označevanje verjetnosti v izjavi, kot je »moram plačati ta račun in kupil bi nekaj novih čevljev.”