Pomožna tolkala – včasih imenovana pomožna tolkala, igrače ali zvočni učinki – vključujejo številna manjša tolkala in še posebej tista, ki niso standardna za orkester. Z uporabo standardnih kategorij za tipkanje tolkal lahko rečemo, da je večina pomožnih tolkal bodisi aerofonov – instrumentov, ki ustvarjajo zvok z uporabo zraka – ali idiofonov – instrumentov, ki ustvarjajo zvok prek materiala, iz katerega so narejeni, ne z uporabo zunanjega orodje za ustvarjanje zvoka, kot je lok ali trst.
Pomožni udarni aerofoni vključujejo sirene in piščalke. Ta komplet instrumentov predvsem prilagaja zvoke iz »resničnega sveta« orkestrskemu okolju. Nekateri temeljijo na opozorilnih zvokih. Piščalke so lahko izdelane iz plastike, lesa ali kovine. Nekatere piščalke so zgrajene za eno točko, druge pa imajo več tonov.
Sirena je opozorilni signal za majhen čoln, pri katerem se naklon dviguje in pada. Med pomožnimi tolkali so tudi realistično zveneče piščalke vlačilca in lokomotive, ki so prepoznavne kot zvok, ki ga v otroških knjigah pišemo kot »ču čou«.
V kategoriji pomožnih tolkal je tudi široka paleta ptičjih piščal. Mednje sodijo kukavica, golob in golob, slavček, sojka in sraka ter pevka. In potem je tu še samba piščalka, včasih imenovana karnevalska piščalka – pomemben element brazilske glasbe in ima do tri tone.
Idiofoni, vključeni v pomožna tolkala, so raznoliki in obravnavali bomo tri glavne skupine. Tolkalni idiofoni oddajajo zvok, ko jih udarite s kladivom ali udarcem. Ta skupina vključuje kitajske ali korejske tempeljske bloke, lesene komore, ki so značilno na voljo v sklopih po pet, nagnjenih od visoke do nizke; trikotnik, kovinski instrument v obliki trikotnika, obešen in udarjen s kovinskim udarcem; in leseni bloki, votli leseni bloki z odprtino za reže, pogosto v nizih po tri visoko, srednje in nizko naklone. Vključena sta tudi zavorni boben, kos avtomobila, na katerega se lahko igra z bobnastimi palicami, in grmela ponjava, ki jo lahko udarjamo ali stresemo, da ustvari zvok kot nevihta.
Drugi sklop idiofonov, vključenih v pomožna tolkala, so strgani idiofoni. V tej skupini je raglja, ki ob obračanju ročaja oddaja kovinski zvok klikanja; glasbena žaga, glasbilo, ki se drži med koleni in se igra z violinskim lokom; in bloki brusnega papirja, leseni bloki s pritrjenim brusnim papirjem in drgnjenim skupaj, da naredijo zvok strganja.
Na koncu se lahko obrnemo na pretresene idiofone. V tej skupini pomožnih tolkal najdemo predvsem ropotulje in stresalke – trdne oblike, napolnjene z ohlapnimi delci, ki z udarcem ob stranice in druge delce oddajajo zvok. V to skupino spadajo tudi zvončki za sani, komplet zvončkov, pritrjenih na platneni trak, in tamburin, ki ga lahko stresemo, da se kovinski diski zazvenijo. Zanimivo je, da če ima tamburina glavo in jo udarjajo, da oddaja zvok, potem velja za membranofon, ker se ton proizvaja tako, da nategnjena membrana vibrira.