Kaj je pomočnik rekreacijske terapije?

Asistent rekreativne terapije je usposobljen strokovnjak, ki podpira ali pomaga pri prizadevanjih rekreativnega terapevta pri zagotavljanju zdravljenja pacientom. Ljudje na tem položaju si prizadevajo za izboljšanje fizičnega, duševnega in čustvenega počutja drugih v različnih okoljih, ki lahko vključujejo bolnišnice, domove za oskrbo, duševne ustanove in centre za pridržanje mladoletnikov. To počnejo z izvajanjem dejavnosti, katerih cilj je razvijanje zanimanja in sposobnosti osebe za stvari, kot so družabne igre, šport, glasba, hobiji, obrt, ples ali druge dejavnosti, ki temeljijo na individualnih zmožnostih in željah. Ta vrsta terapije je na splošno zasnovana tako, da pomaga pri rehabilitaciji ljudi bodisi duševno, fizično ali oboje. Pomočniki običajno delajo v podpori; odvisno od okolja lahko pomagajo oblikovati načrte, pomagajo organizirati zaloge ali usklajujejo prizadevanja večjih skupin. V večini krajev dejansko ne morejo zagotoviti terapije neposredno, čeprav so izkušnje kot pomočniki pogosto koristne, če želite postati polnopravni terapevt.

Razumevanje rekreacijske terapije na splošno

Večina strokovnjakov za zdravje in dobro počutje se strinja, da je rekreacija pomembna za uravnoteženo življenje, disciplina terapevtske rekreacije pa to idejo izkorišča, da bi z različnimi oblikami prostočasnih dejavnosti, hobijev in športa pripomogla k lažjemu zdravljenju. Področje je lahko široko in terapevti so pogosto osredotočeni na določene niše. Nekateri delajo na primer z otroki, ki so utrpeli hude travme, drugi pa z mladoletnimi prestopniki ali odraslimi obsojenci, ki so nekaj časa odtujeni od normalne družbe; še več dela s starejšimi ali nemočnimi.

Skupne naloge in dolžnosti

Na splošno je asistent oseba, ki pomaga pooblaščenemu terapevtu pri izvajanju same terapije. Običajno ne more neposredno izvajati terapije, saj je za to običajno potrebna licenca, vendar je pri načrtovanju in raziskavah o ozadju pogosto treba veliko narediti. Asistent se lahko na primer pogovarja s pacientom in njegovo družino ali podporno mrežo in lahko porabi čas za ugotavljanje bolnikovih posebnih interesov. Od tam lahko asistent pomaga pri oblikovanju dnevnega reda in predlaga potencialne terapevtske dejavnosti. Asistent lahko spremlja tudi uspešnost izbrane dejavnosti ter lahko pomaga pacientu in vodilnemu terapevtu pri postavljanju razumnih in dosegljivih ciljev.

Veliko je lahko odvisno tudi od nastavitve. Asistent za rekreacijsko terapijo, zaposlen v domu za oskrbovane osebe, bi lahko stanovalcem pomagal skuhati zajtrk, voditi izlet v bližnji nakupovalni center ali zagotoviti prevoz do verskih služb. On ali ona lahko vodi tudi splošne skupinske dejavnosti ali organizira trivialne igre. Njegov ali njen glavni cilj je običajno omogočiti dejavnosti in dogodke, ki pacientom in strankam pomagajo vzdrževati telesno in duševno aktivnost ter budnost, ki jim bo omogočila večje uživanje v življenju.

Izobraževalne zahteve

V Združenih državah in Kanadi je za pomoč pri rekreacijski terapiji potrebna srednješolska diploma. Večina držav zahteva tudi sekundarno usposabljanje, kot je izredna ali diplomirana diploma na akreditiranem kolidžu ali univerzi, pa tudi poklicno testiranje, ki ga zahteva država. V Kanadi lahko višješolsko usposabljanje na javnih univerzah vodi do diplome pomočnika terapije. V Evropi in Aziji podobni programi višješolskega usposabljanja pripravljajo kandidate za delo na tem delovnem mestu.

Obstaja tudi nekaj osnovnih veščin, ki so pogosto koristne. Osnovno poznavanje človeškega telesa in z njim povezane mehanike gibanja ter poznavanje človekove rasti in razvoja so pogosto res koristni, če ne celo zahtevani. Druge potrebne veščine vključujejo sposobnost opazovanja in poročanja o vedenju pacientov, ki se nanaša na sodelovanje pri predpisani oskrbi, in sposobnost spodbujanja pozitivnih odnosov s pacienti in njihovimi družinami.

Možnost napredovanja

Številni rekreativni terapevti začnejo svojo kariero kot pomočniki in pogosto je na tem področju veliko potencialnega napredka na delovnem mestu. Večino časa morajo ljudje opraviti posebne tečaje rekreacijske terapije in včasih celo opraviti licenčne izpite, da postanejo certificirani ponudniki terapevtskih storitev. To je običajno odvisno od jurisdikcije. Izkušnje kot pomočnik običajno ne izničijo tovrstne zahteve, vendar pogosto olajšajo potrebno delo na tečaju in pogosto je veliko lažje najti službo s predhodnim delom asistenta v življenjepisu.