Polovično žalovanje je tradicionalni tretji del žalovanja v viktorijanski dobi. Navadna črna oblačila, povezana s prvo stopnjo žalovanja, in črna oblačila z obrobami v drugem obdobju so v polžalosti zamenjala oblačila v vijoličnih in sivih odtenkih. Bela je bila sprejemljiva tudi v tej pozni fazi žalovanja.
V devetnajstem stoletju v Angliji je prvo obdobje žalovanja ali polno žalovanje trajalo eno leto in en dan. Druga faza žalovanja je bila dolga devet mesecev, polovična žalovanja pa tri do šest mesecev. Idejo o popuščanju v nežalovanje so poudarili s prehodom od temnih oblačil in tančice za vdove k temni obleki z okrasnimi obrobami do novih, svetlejših oblačil.
Pričakovali so, da bodo viktorijanske vdove v polnem žalovanju nosile črno tančico ali jokajočo tančico. Blago črne žalne obleke naj ne bi bilo sijoče. Črna obleka je bila še vedno nošena v drugi fazi žalovanja, vendar je bilo obrezovanje obleke dovoljeno kot žalni nakit. Barve vijolične, ki se nosijo v času polovičnega žalovanja, so lahko lila ali kateri koli odtenek vijolične. Tudi takrat so pogosto nosili temnejše sive barve, sprejemljivi pa sta bili tudi svetlo siva in bela.
Modna žalna oblačila so bila oblikovana v Parizu in prodajana v veleblagovnicah, tako da so ženske lahko izgledale modno, medtem ko so še vedno nosile pričakovane barve in sloge. Ti videzi so bili za viktorijanske ženske, ki so imele denar za nakup. Tiste ženske, ki si niso mogle privoščiti nakupa žalnih oblačil v veleblagovnicah, so jih pogosto morale kupovati v pogrebnih salonih, ko so se dogovarjale za krsto in pokop.
Včasih so ženske barvale svoja oblačila v primerne barve za polovično žalovanje. Dokler njihove obleke niso bile prenizke v izrezu in so bile primerne dolžine, bi se dobro obnesle za polovično žalovanje, če bi jih pobarvali v vijolično ali sivo barvo. Ženske so lahko v tej zadnji fazi žalovanja spet nosile svoj običajni nakit, v prvi fazi žalovanja pa niso mogle nositi nakita in bi morale nositi poseben žalni nakit šele v drugi fazi.
.