Politika preostalih dividend je sredstvo za izračun dividend, ki temeljijo na znesku lastniškega kapitala, ki ostane po izplačilu kapitalskih izdatkov, povezanih z naložbo. Pristop zahteva uporabo denarnega toka podjetja za izpolnitev njegovih tekočih finančnih obveznosti, nato pa izdajo dividend vlagateljem na podlagi preostalega zneska ali tistega, kar ostane po izpolnitvi teh obveznosti. Večina podjetij bo uporabila posebno formulo za določitev, kolikšen odstotek preostanka se uporablja pri izračunu izplačil dividend.
Ena od prednosti uporabe politike preostalih dividend je, da dogovor podpira stalno finančno varnost podjetja. To je pomembno za vlagatelje, ki nameravajo dolgoročno obdržati delnice, ki jih izda podjetje. Ker podjetje najprej plača svoje kapitalske izdatke, nato pa nadaljuje z določanjem zneska, ki bo izplačan v obliki dividend, bo posel verjetno ostal stabilen, bo imel stabilno bonitetno oceno in na splošno veljal za dobro tvegano. To posledično pomeni, da je večja verjetnost, da bodo delnice, ki jih je izdalo podjetje, ohranile svojo vrednost in morda celo postopoma cenile.
Za podjetje uporaba politike preostalih dividend olajša vzdrževanje poslovanja, ne da bi se morali vključiti v kakršne koli kreativne računovodske procese. Ker se kapitalski odhodki plačajo iz denarnega toka, je za nadaljevanje osnovnega poslovanja manj potrebe po zadolževanju. Glede na moč denarnega toka je morda mogoče kriti vse ustrezne stroške, izdati dividende s tem preostankom ali preostankom po poravnavi kapitalskih izdatkov za tekoče obdobje in celo nameniti sredstva za pomoč pri prihodnjih projektih širitve. Podjetja vseh velikosti in vrst lahko uporabljajo ta pristop pri izplačilu dividend, saj podjetjem omogoča, da izračunajo plačila na način, ki je manj verjetno, da bi negativno vplival na osnovno poslovanje.
Podrobnosti o tem, kako se dividende izračunajo z uporabo politike preostalih dividend, bodo odvisne od tega, kako se podjetje odloči strukturirati proces v času izdaje delnic. Običajno obstajajo nekatere razlike glede na vrste delnic, ki jih izda podjetje, pri čemer prednostni delničarji prejemajo dividende, izračunane z uporabo ene metode, drugi vlagatelji pa uporabljajo drugačno metodo ali odstotek. Ena od možnih pomanjkljivosti uporabe politike preostalih dividend je, da če po poravnavi kapitalskih izdatkov ne ostane veliko na poti do ostankov, bo to za delničarje pomenilo manj dividend.