Kaj je politična korupcija?

Politična korupcija je splošen izraz, ki se nanaša na primere, ko imenovani ali izvoljeni vladni uradniki, od sodnikov do zakonodajalcev in policije, ne spoštujejo zakona na pošten in uravnotežen način. To lahko vključuje dejavnosti, kot so podpiranje zakonodaje s podkupovanjem, zagotavljanje ugodne ali neugodne sodne in pravne obravnave izbranih manjšin v prebivalstvu ali druge zlorabe moči. Človeška zgodovina v vladah vseh vrst je do neke mere pokazala korupcijo. Vendar je ta praksa običajno bolj razširjena v političnih sistemih, ki nimajo prirojenih zadržkov in ravnotežij za omejevanje moči na lokalni in nacionalni ravni, kot so diktature in totalitarni režimi.

Najbolj nestabilne države so na splošno tiste s slabo vladno upravo in nadzorom nad prebivalstvom zaradi gospodarskih, vojaških ali etničnih pretresov. To pogosto vodi v široko razširjeno politično korupcijo pri vladnih uradnikih, ki so svojo oblast in funkcije pridobili na vprašljiv način in ki morda ne predstavljajo volje ljudi. Države, ki so bile na vrhu seznama indeksa propadlih držav od leta 2011, so vključevale Somalijo, Zimbabve in Sudan. Vsaka država ima edinstvene okoliščine, ki vodijo v politično korupcijo, pri čemer ima Somalija zelo šibko centralno vlado, Zimbabve se sooča z ogromnimi gospodarskimi izzivi, Sudan pa se bori z etničnimi spori.

Nacionalne obveščevalne službe, kot je Centralna obveščevalna agencija ZDA (CIA), redno preučujejo korupcijo po državah in poskušajo pošteno razvrstiti narode z uporabo univerzalnih načel človekovih pravic. Ti vključujejo politične svoboščine in zaščite, ki jih vlade ponujajo svojim državljanom. Seznami temeljijo na osnovnih političnih pravicah in državljanskih svoboščinah, ki, ko so enkrat dobro uveljavljene, zmanjšujejo politično korupcijo, kot je korupcija v policiji in nepoštena vladavina močne elite.

Razvrstitev CIA za narode po stopnji svobode iz leta 2011 temelji na političnih pravicah poštenega volilnega procesa, političnem pluralizmu in sodelovanju prebivalstva ter stabilni delujoči vladi. Vključuje tudi lestvice, ki uporabljajo državljanske svoboščine, kot so svoboda izražanja in prepričanja, pravna država in varstvo pravic posameznika. Države, ki so bile leta 2011 na seznamu najbolj zatiralske, so bile Burma, Libija in Severna Koreja. Drugi, ki se štejejo za visoko na seznamu zaradi nepoštenih političnih sistemov, ki pogosto vodijo v sistemsko korupcijo, so Kitajska, Kuba in Laos.

Korupcija v lokalni vladi je pogosto primer, ko je nacionalna vlada šibka ali se je odrekla odgovornosti nad svojimi državljani, razen v glavnem mestu in večjih mestih. To vrsto politične korupcije je mogoče zaslediti nazaj v imperije in monarhije iz daljne preteklosti, kjer je vladajoči politični razred uporabljal svojo moč in bogastvo za izkoriščanje prikrajšanega lokalnega prebivalstva. Podobne okoliščine še danes obstajajo v mnogih državah v razvoju, kjer je bogastvo naravnih virov nekega naroda v veliki meri usmerjeno v vladajoči razred, večina prebivalstva pa je zanemarjena in prezrta. CIA World Factbook iz leta 2007 je Demokratično republiko Kongo naštela kot primer države, kjer velika korupcija v bančnem sistemu in slaba infrastruktura prispevata k temu, da je postala šesta najnevarnejša država na svetu, v kateri lahko živi.

Politični škandal pa ni le v pristojnosti revnih držav ali tistih, ki jim vladajo zatiralski režimi. Številne napredne demokracije so nekoč imele politični stroj, v katerem je divjala korupcija. Veliki državniki, kot je Winston Churchill iz Združenega kraljestva, so priznali, da je politična korupcija človeško stanje, ki se pojavlja v vseh oblikah vladanja, in da je eden najboljših načinov za zmanjšanje tega spodbujanje sodelovanja vseh državljanov v procesu vladanja. Politična korupcija v svoji najosnovnejši obliki je dejanje javnega funkcionarja, ki nasprotuje širokim javnim interesom, da se posebej upošteva potrebe sodelavcev in somišljenikov. V tem smislu je politična korupcija trend, na katerega morajo biti pozorni vsi javni funkcionarji pri opravljanju svojih vsakodnevnih nalog za prebivalstvo, ki jim je zadolženo.