Polisindeton je retorična naprava, v kateri odlomek uporablja več veznikov, kot je slovnično zahtevanih, običajno med vsakim elementom v nizu in ne pred samo zadnjim elementom. Na primer, stavek »Videli smo pitone in kobre ter mambe in boe« vsebuje tri veznike, namesto da bi med prvimi tremi elementi na seznamu postavili vejice. Nasprotje te retorične naprave je asyndeton, v katerem zadnji element serije nima veznika, na primer »Videli smo pitone, kobre, mambe, boe«. Najpogostejši vezniki v angleščini so »in«, »ali«, »nor«, »ampak« in »so«. Polisindeton je mogoče zelo učinkovito uporabiti v najrazličnejših retoričnih kontekstih, zaradi česar je pogosto uporabljena figura govora tako v prozi kot v poeziji.
Beseda “polisindeton” izvira iz grškega poly, kar pomeni “mnogo”, in sydetos, kar pomeni “vezan skupaj”. Uporaba polisindetona pogosto bodisi pospeši ali upočasni tempo stavka. Dodani vezniki lahko pospešijo tok stavka tako, da dodajo mero vznemirjenja ali spontanosti, kot da bi jih govoril nekdo, ki še ni načrtoval, koliko elementov bo na seznamu. Po drugi strani pa lahko polisindeton, še posebej, če ga uporabljamo z vejicami, daje občutek zategnjenosti v stavek, na primer »Med delam na magistrski nalogi sem jedel, pisal, in spal, in jedel, in pisal, in spal, in to je bilo vse, kar sem storil.”
Različica Kralja Jamesa (KJV) Biblije, objavljena leta 1611, je izjemna po pogosti uporabi polisindetona. Od 31 verzov v Genezi 1 se na primer 29 začne z »in«, eden pa se začne z »tako«. Beseda »in« se pojavi 98-krat od 797 besed v poglavju ali približno ena od osmih besed.
Ta uporaba se zelo ujema s hebrejščino, iz katere je bila prevedena Stara zaveza. Hebrejsko waw, ki se v KJV običajno prevaja z »in«, služi ne le kot koordinatni veznik, ampak služi tudi kot prehodna beseda na začetku stavkov ali celo knjig. Številni nedavni angleški prevodi Svetega pisma izpuščajo številne primere waw ali nadomestijo drugo prehodno besedo ali besedno zvezo.
Polisindeton lahko zaradi svoje povezanosti s Svetim pismom besedilu da tudi pridih religioznosti. En primer tega je mogoče najti v filmu Monty Python in sveti gral iz leta 1975, ki ponareja uporabo polisindetona v različici kralja Jamesa. Duhovnik je poklican, da bere iz izmišljene Knjige oborožitve, iz katere bere dolg, polisedetičen seznam živil, kar drugega lika spodbudi, da prekine duhovnika in mu reče, naj v interesu časa preskoči preostali del seznama.