Policistična bolezen ledvic je dedna bolezen, ki povzroča nastanek cist v ledvicah. Sčasoma ciste povzročijo upad delovanja ledvic, kar se lahko sčasoma konča z odpovedjo ledvic. Ko je to stanje pravočasno diagnosticirano, se lahko uporabijo različne tehnike za njegovo obvladovanje in preprečevanje popolne odpovedi ledvic, hkrati pa se bolniku počuti udobno. Nekdo s tem stanjem bo običajno moral sodelovati z nefrologom, zdravnikom, ki je specializiran za ledvične motnje, ali urologom, zdravnikom, ki skrbi za sečila.
PKD, kot je včasih znano, je v dveh oblikah. Najpogostejša je avtosomna dominantna policistična ledvična bolezen, ki se pojavi, ko nekdo podeduje gen za motnjo od starša ali ko se razvije spontana mutacija. Pri recesivni obliki mora bolnik za razvoj bolezni podedovati dve kopiji gena. Ta oblika je veliko manj pogosta, deloma zato, ker je statistično manj verjetna, ker bolniki potrebujejo dva gena, da se pojavi.
Ciste v ledvicah rastejo počasi in ko rastejo, se pri bolniku pojavijo različne zdravstvene težave. Visok krvni tlak je zelo pogosta težava, tako kot okužbe sečil, ledvični kamni, krvav urin ter občutljivost v trebuhu in spodnjem delu hrbta. Ledvice običajno otečejo zaradi cist, vendar manj učinkovito delujejo, ker ciste ovirajo delovanje ledvic.
Zdravljenje policistične ledvične bolezni je običajno osredotočeno na zdravljenje zapletov, kot so okužbe sečil, ko se pojavijo. Bolnikom se lahko dajo tudi prehranska priporočila, ki so namenjena izboljšanju delovanja ledvic in preprečevanju dviga krvnega tlaka na nevarno raven. Prav tako morajo opraviti rutinske preglede, da preverijo bolj občasne, a potencialno resne zaplete, kot so težave s srčno-žilnim sistemom, možgani in črevesnim traktom.
V nekaterih primerih se policistična ledvična bolezen diagnosticira kmalu po rojstvu, zlasti v družinah z anamnezo tega stanja. V drugih primerih je lahko začetek bolezni kasnejši in bolniku lahko postavijo diagnozo, ko gre k zdravniku za zdravljenje težav z ledvicami. Medicinske slikovne študije, kot sta ultrazvok in CT, se lahko uporabijo za odkrivanje prisotnosti cist, prav tako pa je mogoče uporabiti genetsko testiranje, da ugotovimo, ali ima bolnik lažni gen, ki povzroča policistično ledvično bolezen.