Porček je član družine podlasic, ki ga odlikuje izredno neprijetno dišeč izloček, ki ga je sposoben proizvajati za označevanje ozemlja. Porčki oddajajo ta izloček iz analnih žlez, drgnejo se s hrbtom ob drevesa in skale, da označijo ozemlje, in včasih aktivno škropijo izloček, ki ima precej oster, smrdljiv vonj. Poleg pravih porčkov, kot sta evropski in stepski pornik, včasih imenujemo tudi skunke in cibetke, ker proizvajajo tudi močne telesne izločke.
Podobno kot drugi člani družine podlasic ima porček dolgo, vitko telo. Porčki imajo srednje do dolgo dlako, ki je ponavadi rjavo na hrbtu in kremasto na trebuhu, čeprav so nekatere vrste označene s črnimi ali rumenimi progami in lisami. Porčki imajo kratke gobce, zaobljena ušesa in občutljive brke. Imajo tudi zelo izostren voh in šibek vid, pri čemer uporabljajo svoj vonj kot glavno navigacijsko orodje.
Večina polic je nočnih, čeprav so nekateri krepuskularni. Te živali so mesojede živali, prehranjujejo se s pticami, majhnimi sesalci, ribami, jajci, plazilci in vsem, kar lahko ujamejo, in živijo v rovih. Nekatere vrste izkoriščajo jame, ki so jih izkopali drugi sesalci, medtem ko si druge raje gradijo svoje domove, pri čemer za to delo uporabljajo svoje mišičaste krempčaste prednje noge.
Sezona parjenja in obdobja brejosti se pri polkah razlikujejo, odvisno od vrste. Nekatere samice so sposobne zakasnele implantacije, kar pomeni, da lahko ugotovijo, kdaj se jajčece po oploditvi implantira v maternično steno. To omogoča, da se samica pari kadar koli, vendar v prostem času zanosi; to je lahko koristno v težkih okoljih ali v slabih vremenskih razmerah, saj lahko samica počaka na najboljši čas za zanositev in porod.
Porke lahko najdemo v Evropi, Aziji in delih Afrike. Mnogi so samotni, njihova ozemlja pa je zaradi vonja enostavno razlikovati. Ko se porčki srečujejo med seboj, komunicirajo z godrnjanjem in škripanjem, skupaj s kričečim krikom, ki nakazuje podrejenost v boju.
Ljudje so že v preteklosti lovili porčke zaradi njihovega krzna, čeprav je za uporabo krzna potrebna obsežna obdelava. Izločke polečkov so uporabljali tudi kot fiksir za parfume, saj je več kemikalij v izločku oblikovanih tako, da vonj ostane dolgotrajen, s temi kemikalijami pa lahko poleg dolgotrajnih slabih vonjav naredimo tudi trajne dobre vonjave.