Preprosto povedano, pogrom je dejanje množičnega nasilja ali množičnega umora določene skupine ljudi. Zgodovinsko gledano se je ta izraz – rusko za »nasilno rušenje ali nemiri« – uporabljal natančneje za množične poboje judovskega ljudstva, morda zaradi pogostosti, s katero so bili nad njim storjeni pogromi. Toda pogrom presega zgolj ubijanje; pogrom je zelo podoben nemirom, katerih cilj ni le ubijanje, ampak tudi uničenje domov, podjetij in drugih oblik vsakdanjega življenja in kulture.
Skozi zgodovino so Judje trpeli pogrome različnih skupin po vsej Evropi. Začele so se v Vzhodni Evropi in se razširile na zahod, Rusija in Ukrajina pa sta bili prizorišča posebej koncentriranega nasilja. Med pogromom je bila določena sekta ali skupina tarča in nasilno napadena. Podjetja so bila oropana in ropana, domovi so bili uničeni, cele vasi bi bile požgane do tal, pogosteje pa so ljudje umirali v rokah svojih agresorjev. V primeru Judov so ti pogromi trajali desetletja po prvem poročanem pogromu v Rusiji v 1880-ih, s čimer so ohranili antisemitizem in na koncu dosegli vrhunec s holokavstom.
V nacistični Nemčiji se je pogromska dejavnost nadaljevala pod Hitlerjevo vladavino, čeprav je Hitler sam odvračal od tako neorganiziranega nasilja. Toda nacistične enote in nemška policija so pogosto dovolile tovrstne nemire, včasih jih celo spodbujale. Morda najbolj znan in uničujoč pogrom, Kristalna noč, se je zgodil leta 1938, pri katerem je bilo uničenih približno 2000 sinagog in umorov skoraj sto Judov. Na tisoče judovskih podjetij je bilo uničenih in agresija proti Judom je divjala, kar je utrlo pot Hitlerjevim načrtom za izkoreninjenje Judov.
V tem obdobju pa Nemci niso bili edini agresorji na Jude. Poljski državljani so vso vojno organizirali pogrom za pogromom, vztrajali tudi po koncu vojne, zaradi česar so Judje verjeli, da na Poljskem nikoli več ne bodo dobrodošli. Zaradi poljskih pogromov, pa tudi prejšnjih pogromov v Rusiji, so drugi narodi, vključno z Združenimi državami in Združenim kraljestvom, doživeli ogromen pritok Judov, ki so bežali pred nasiljem.
Pogromi so se zgodili tudi v drugih delih sveta drugim skupinam: Sikhi v Indiji so preživeli pogrom v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, muslimani v Indiji pa so bili tarča približno dvajset let pozneje. Grki so bili v Istanbulu v petdesetih letih tarča Turkov. Leta 1980 so bili na Kosovu neAlbanci prisiljeni zapustiti svoje domove in so videli uničenje njihove lastnine in podjetij. Sile Nata so bile prisotne, vendar niso posredovale.