Pogodbena krivulja je ena od več različnih ekonomskih krivulj, ki se uporabljajo za ponazoritev točke, na kateri je možnost kupcev in prodajalcev, da oba menita, da je transakcija koristna, presežena, in motivacije za nadaljevanje transakcije ne obstaja več. Projekcija te krivulje, ki velja za del Paretovih učinkovitih alokacij, lahko pomaga pri ugotavljanju, kdaj še obstaja utemeljen razlog za nadaljevanje transakcije in kdaj bi morali obe strani preprosto preiti na druge priložnosti.
Eden najlažjih načinov za razumevanje koncepta pogodbene krivulje je, da razmislimo o trgovinskem dogovoru, ki obstaja med dvema subjektoma, znanima kot trgovec A in trgovec B. Prvi ima interes za blago, ki ga ponuja drugi, in obratno. Posledično se bosta strani začeli pogajati, da bi uredili nekakšno izmenjavo, ki bo obojestransko koristna, pri čemer se bosta poskušali dogovoriti o zadevah, kot so število enot, ki jih bo vsaka stran kupila, in cene na enoto, ki bodo velja za oba sklopa blaga.
Ob predpostavki, da lahko obe stranki skleneta delovni dogovor ali pogodbo, ki vsakemu omogoča, da opravi količinske nakupe po določenih cenah za obdobje enega koledarskega leta, razmerje dobro služi obema stranema. Vsak od aranžmaja pridobi neko vrsto koristi v smislu prodaje blaga in tudi nakupa blaga, ki se šteje za zaželenega. Ko bo pogodba zaključena, če trgovec A želi zmanjšati količino, kupljeno pri trgovcu B, hkrati pa ohraniti ceno na enoto, povezano s prejšnjo zavezo glede količine, obstaja velika verjetnost, da trgovec B ne bo več menil, da je dogovor ugoden in bo poiskati nov dogovor z drugim trgovcem. Na tej točki je v zgodovini med trgovcema dosežena pogodbena krivulja in nadaljevanje delovnega razmerja postane brezplodno.
Splošni koncept pogodbene krivulje je mogoče uporabiti za številne različne finančne scenarije. Pri vlaganju morata tako kupec kot prodajalec najti cenovni razpon za številne delnice, ki je obojestransko koristen, preden se posel lahko zaključi. Če se o ceni ni mogoče dogovoriti, lahko obe strani iščeta priložnosti drugje. Tudi pri vsakodnevnih nakupih blaga in storitev morata cena in obseg posla predstavljati sprejemljivo raven koristi tako za kupca kot prodajalca, sicer pa posel ostane neizpolnjeno vsaj eno stranko. Edini način, da se izognete vstopu v krivuljo pogodbe, je, da obe strani ugotovita dovolj koristi od poslovanja, da je transakcija smiselna in bosta obe zadovoljni z rezultatom.
SmartAsset.