Pogodbena enota je pravni izraz, ki se nanaša na višino predmeta pogodbe. Običajno se ta izraz uporablja za vnaprej določene standardizirane zneske terminskih pogodb. Ti standardni zneski se razlikujejo, običajno glede na blago. Tako kot se pločevinke sode ali steklenice piva pogosto prodajajo v skupinah po šest ali 12, se zlato običajno prodaja v skupinah po 100 unč. Pogodbena enota za koruzo je po drugi strani 5,000 bušelov, pogodbena enota za kavo pa 37,500 funtov (17 metričnih ton).
Čeprav se izraz “pogodbena enota” običajno uporablja v zvezi s terminskim trgovanjem, se lahko uporablja tudi splošno za pokrivanje zneska predmeta večine vseh vrst pogodb. Na primer, v pogodbi, ki zamenja denar za 50 po meri potiskanih majic, bi lahko 50 majic označili kot pogodbeno enoto. Kljub temu se izraz uporablja predvsem v zvezi s prihodnjimi pogodbami.
Terminska pogodba je dogovor o nakupu ali prodaji sredstva po določeni ceni in času v prihodnosti. Te pogodbe so običajna vrsta izvedenih finančnih instrumentov, kar pomeni, da sami po sebi niso sredstva, ampak njihova vrednost temelji na pravicah, ki jih lahko uveljavljajo v prihodnosti nad osnovnim sredstvom, kot so delnica, obveznica, valuta ali blago. . V zvezi s to zadnjo postavko – blagom – se običajno uporablja pojem „pogodbene enote“.
Terminske pogodbe in pogodbene enote so v veliki meri standardizirane, da olajšajo sodelovanje pri tovrstnih pogodbah. Pogodbe imajo lahko veliko vidikov, kot so količina, cena, valuta, s katero lahko kupec plača, in rok dobave, ki je naložen prodajalcu. Več elementov kot je na voljo za pogajanja, več razprave lahko sodelujejo pogodbene stranke in dlje lahko traja, da se sklene dogovor. S standardno količino predmeta pogodbe pa lahko pogodbene stranke zmanjšajo količino pogajanj, ki so vključena v sklenitev dogovora.
Izraz “pogodbena enota” se lahko uporablja tudi v zvezi s terminsko pogodbo. Tako kot terminska pogodba tudi terminska pogodba daje pravico do nakupa ali prodaje sredstva v prihodnosti. Napadalci pa niso standardizirani. Namesto tega pogodbene stranke sestavijo pogodbene pogoje, prilagojene njihovim posebnim potrebam. Količina te nestandardne pogodbe pa se lahko še vedno imenuje pogodbena enota.