Kaj je pogodba o zaposlitvi za določen čas?

Pogodbe o zaposlitvi služijo kot zavezujoči dokument med delavcem – bodisi začasnim ali trajnim – in delodajalcem, ki navaja vrsto zaposlitve in pogoje, povezane z zaposlitvijo. Na ta način tako delodajalec kot delavec razumeta pogoje zaposlitve. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas bo delodajalec v pogodbi navedel, da je delavec le omejena vrsta delavca, z navedeno dolžino časa, ki ga preživi pri delu pri tem delodajalcu. Pogodba o zaposlitvi za določen čas, tako kot vsaka druga pogodba, služi zelo pomembnemu namenu, da navede vsa pričakovanja in dolžnosti obeh strank v pogodbi.

V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas je lahko dogovor med delodajalcem in delavcem ali pa med delodajalcem in dobaviteljem dela, v tem primeru zavodom za zaposlovanje. Največkrat se podjetja, ki se ne želijo obremenjevati z iskanjem začasnih delavcev, preprosto sklenejo pogodb za storitve agencij za začasno zaposlovanje z razumevanjem, da bo agencija za zaposlovanje podjetju priskrbela določeno vrsto človeškega kapitala, ki jo zahteva podjetje. V tovrstnih situacijah bo zavod za zaposlovanje priskrbel potrebno dokumentacijo in pogodbe, ki jih bo delavec podpisal, ter bo služil tudi kot nekakšen posrednik v razmerju med delodajalcem in delavcem.

Na primer, agencija za začasno zaposlovanje bo zaposlenega seznanila z dolžnostmi, ki jih zahteva delo, vključno s časom za prijavo na delo, vrsto dela, urami in ugodnostmi. Morebitna izplačila plače delavcu bo obravnavala agencija za zaposlovanje, postopek, ki običajno vključuje zaračunavanje delodajalca bistveno višjega zneska od tistega, ki ga izplača zaposlenemu. V vsakem primeru delodajalec šteje delavca, ki ga je agencija dobavila, za delavca za določen čas, pogodba med njima pa je pogodba o zaposlitvi za določen čas.

Zaposleni za nedoločen čas in delavec za določen čas imata običajno podobna pričakovanja glede osnovnega plačila in zdravljenja. To pomeni, da bo delavec za določen čas v večini primerov zaslužil enak denar, kot bi zaslužil stalni delavec na tem delovnem mestu. Edina razlika bi bila v tem, da za takega zaposlenega morda ne veljajo nobeni lastni interesi v smislu pričakovanj glede dodatkov in drugih vrst pravic, ki pripadajo zaposlenim za nedoločen čas zaradi njihove dolgoživosti na delovnem mestu.

SmartAsset.