Pogodba o vesolju je mednarodna pogodba, namenjena obravnavanju pomislekov glede možne uporabe in zlorabe vesolja. Razvit je bil leta 1967 v sodelovanju med ZDA in takratno Sovjetsko zvezo, dvema narodoma, ki sta močno vpletena v tako imenovano vesoljsko dirko. Podpisnice pogodbe se strinjajo, da bodo vesolje uporabljale v miroljubne namene, da se bodo vzdržale trditve nebesnih teles kot nacionalnega ozemlja in prevzele odgovornost za vesoljske dejavnosti, ki izvirajo na njihovih mejah, vključno z vladnimi in zasebnimi vesoljskimi programi.
Uradno znana kot Pogodba o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in uporabi vesolja, vključno z Luno in drugimi nebesnimi telesi, je Pogodba o vesolju natančno oblikovana po pogodbi, razvite za razpravo o uporabi Antarktike. Antarktika je določena kot svetovni miroljubni vir za znanstvene raziskave in eksperimente in ljudem ni dovoljeno uporabljati ali razvijati orožja za množično uničevanje na ozemlju Antarktike ali dajati izključne zahteve za uporabo tega ozemlja.
Ta pogodba je osnova vesoljske zakonodaje. Članice Pogodbe o vesolju so se dogovorile, da ne bodo izstrelile ali uporabile orožja za množično uničevanje v vesolju, čeprav ni prepovedi konvencionalnega orožja. Prav tako morajo uporabljati odgovornost za vesolje in prevzeti odgovornost za škodo, ki jo povzročijo raziskave in oprema, povezana z nacionalnimi vladami ali zasebnimi podjetji. Od podpisnikov se zahteva, da pregledajo in odobrijo predlagane vesoljske operacije, ki izvirajo iz njihovih meja, in če ima podpisnik pomisleke glede predloga, se lahko zahteva posvetovanje, da se oceni stanje in razvijejo priporočila za reševanje vseh odkritih vprašanj.
Astronavti so v skladu s Pogodbo o vesolju sprejeti kot odposlanci človeštva in kot predstavniki celotnega človeštva ne morejo zahtevati zemljišč za svoje domače narode ali druge. Pogodba tudi prepoveduje dejavnosti v vesolju, ki bi lahko povzročile kontaminacijo ali nepopravljivo škodo predmetom, najdenim v vesolju. Vse te smernice so namenjene rezerviranju vesolja za miroljubne namene, pri čemer se priznavajo kritične raziskave v vesolju, pa tudi kulturna vrednost vesolja in vesoljskih programov.
Številne države so podpisale in ratificirale pogodbo o vesolju, ki priznava cilje, navedene v dokumentu, in se strinjajo, da ga bodo spoštovale. Kot podlago in okvir za vesoljsko pravo ga uporabljajo Združeni narodi in številne države članice pri razvoju zakonov, ki se nanašajo na vesolje, pa tudi vesoljskih programov.