Posel o priznanju krivde je sporazum, v katerem se nekdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, strinja, da prizna krivdo v zameno za nižjo kazen. Z vidika tožilca lahko ponudba sporazuma o priznanju krivde hitro zaključi primer in se izogne času in stroškom sojenja. Obdolženci se lahko odločijo, da sprejmejo te posle, ker se bojijo izida sodnega postopka ali ker jih ne zanima izpodbijanje obtožbe. Ti sporazumi so na voljo v različnih vrstah primerov.
Eden od načinov za ponudbo dogovora o priznanju krivde vključuje posel z nižjo obtožbo. V tem primeru se tožilec strinja z umikom hujših obtožb, če obtoženec prizna krivdo po nižji obtožbi. Posledica tega je manj stroga kazen, kot bi jo lahko prejeli drugače. Obtoženci se lahko sklenejo tudi za znižanje kazni. V tem primeru se obtožba ne opusti, ampak tožilec v zameno za priznanje krivde ponudi znižano kazen.
Če bo tožilstvo menilo, da je dogovor o priznanju krivde ustrezen, se bo s ponudbo obrnilo na odvetnika obdolženca. Odvetnik pregleda ponudbo pri tožencu in lahko ponudi nasvet, ali naj ponudbo sprejme, jo zavrne ali se o njej ponovno pogaja. Stranke sodelujejo pri dogovoru v sodelovanju s sodnikom, ki bo določil ustrezno kazen.
Poleg priznanja krivde se lahko obdolžencu dovoli, da se izjasni za nolo contendere ali »no contender«. S tem tožbenim razlogom obtoženec ne priznava krivde ali trdi, da je nedolžen. Obravnava se kot priznanje krivde, ker bo obdolženec obsojen, vendar lahko odpravi civilno odgovornost za primer, kar lahko zadeva nekatere vrste pravnih zadev.
Obdolženec v sodni zadevi si lahko premisli o dogovoru o priznanju krivde, tožilci pa lahko ponudbo tudi prekličejo in zadevo pošljejo v sojenje. V teh primerih se lahko informacije, o katerih se razpravlja med pogajanji, na sodišču uporabljajo le v omejenem obsegu. Če je bil dogovor o priznanju krivde zapisan in sprejet, se lahko izpodbijajo tudi poskusi odstopa od pogodbe. Vendar pa takšni posli včasih niso zabeleženi, ker obstaja pomislek, da bi podrobnosti pustili v evidenci.