Pogodba o osebni negi, imenovana tudi pogodba o skrbniku, je vrsta dogovora o osebnih storitvah v zdravstveni industriji. Skrbniki so angažirani za zagotavljanje posebnih storitev za zdravstveno težke ali starejše posameznike, običajno doma, v zameno za denar. Te vrste sporazumov so lahko ustni, čeprav so pisni sporazumi zaželeni iz več razlogov. Najpogosteje je oseba, ki prejme storitve, starejša, pisni dogovor pa najlažje dokaže, da je bila menjava denarja za storitve sprožena brez nepotrebnega vpliva ali prisile.
Starejši ali tisti, ki imajo zdravstvene težave, pogosto želijo ostati v svojih domovih, namesto da bi imeli stroške in neprijetnosti zaradi bivanja v upravljani ustanovi. To še posebej velja za starejše, ki brez pomoči doma morda ne zmorejo zadovoljiti svojih vsakodnevnih življenjskih potreb. Negovalci v okviru te vrste pogodbe zagotavljajo vrsto storitev, od čiščenja gospodinjstev in nakupovanja živil do opravljanja opravkov in zagotavljanja osebnega nege.
Skrbnik po pogodbi o osebni negi je lahko skoraj vsak. Skrbnik je lahko strokovnjak, kot je medicinska sestra ali oskrbnik, ali družinski član. Če je oskrbovalec družinski član, lahko obstoj pisne pogodbe o osebni negi podpira kakršen koli dogovor o odškodnini, ki lahko obstaja v zameno za pomoč. Na primer, starejši starš lahko plača enkraten znesek ali prepusti več svojega premoženja otroku, ki se strinja, da bo skrbel zanj. V primeru spora med brati in sestrami glede zakonitosti prenosa premoženja lahko pisna pogodba o osebni negi veliko prispeva k ugotavljanju namena strank.
Izvajanje pisne pogodbe za osebno nego ima številne prednosti, tudi če je dogovor med družinskimi člani. Zapis pogojev ustvari formalni strošek, ki zmanjša premoženje prejemnika storitve. Za starejšo osebo lahko ta strošek omogoči, da se kvalificira za državne dajatve, ki imajo zgornjo mejo dohodka, kot je program Medicaid v ZDA. Ko je dogovor formaliziran s pogodbo o osebni negi, se lahko skrbnik šteje za zaposlenega. V tem primeru sta obe stranki zavezanci za davek iz delovnega razmerja.
Pred začetkom dogovora je treba skleniti ustrezno pogodbo o osebni negi. Dokument mora opredeliti obseg storitev negovalca in posebej podrobno opisati odškodninski paket. Obravnavati je treba način in pogostost plačila, poleg tega pa navesti, kdo bo odgovoren za plačilo davkov iz zaposlitve. Najpomembneje je, da mora pogodba navesti, kdaj in kako bo dogovor prenehal in pod kakšnimi okoliščinami lahko pogodbeno stranko odpove.