Podrejeno financiranje je zavarovano posojilo, ki ga je mogoče izterjati iz posojilojemalčevih sredstev šele po poplačilu drugega zavarovanega posojila. Podrejeni posojilodajalec je drugi v vrsti za izterjavo sredstev, če posojilojemalec ne izpolni obveznosti. Če po plačilu glavnega posojilodajalca ne ostane nič, izgubi podrejeni posojilodajalec. To dodatno tveganje neplačila pomeni, da je obrestna mera za podrejeno financiranje pogosto višja od obrestne mere za glavno posojilo.
Ko posameznik ali podjetje potrebuje denar za nakup sredstva, en posojilodajalec morda ne bo pripravljen plačati celotnega računa. V nekaterih primerih se posojilojemalec po danem začetnem posojilu odloči, da potrebuje dodaten denar. V drugih primerih bo posojilojemalec morda preprosto želel umakniti natečeni lastniški kapital iz sredstva, ki ima še vedno vezano glavno posojilo.
V teh scenarijih financiranja je prvo najeto posojilo zavarovano z kupljenim sredstvom. Ta vrsta posla se imenuje zavarovano posojilo. Zavarovano posojilo daje posojilodajalcu pravico, da prevzame premoženje, če posojilojemalec ne izpolni obveznosti v skladu s pogoji posojila. Kupljeno sredstvo zavaruje posojilo, tako da posojilodajalec ve, da bo bodisi izterjal svoj denar ali kaj podobne vrednosti.
Zavarovano posojilo je nasprotje nezavarovanega posojila. Posojilodajalci, ki zagotavljajo nezavarovana posojila, nimajo posebnega premoženja, ki bi ga lahko priložili, če posojilojemalec ne izpolni obveznosti. Da bi poskušal izterjati posojilo, mora nezavarovan posojilodajalec tožiti posojilojemalca, pridobiti sodbo in upati, da ima posojilojemalec dovolj nezavarovanih sredstev, da jih lahko zaseže.
Podrejeno financiranje se nanaša samo na zavarovane posle. Podrejeni posojilodajalec posodi posojilojemalcu denar za sredstvo, ki ima neodplačano glavnico posojila. Zaveda se, da bi moral v primeru neizpolnjevanja obveznosti posojilojemalca najprej odplačati glavnico posojila, preden lahko izterja denar iz sredstva.
Eden najpogostejših primerov podrejenega financiranja je v primeru stanovanjskih hipotek. Oseba, ki vzame hipoteko za nakup hiše, sklene zavarovano transakcijo z glavnim posojilodajalcem. Če posojilojemalec ne izpolni obveznosti, bo glavni posojilodajalec zaplenil hišo, jo prodal in iz izkupička vzel denar, ki je še vedno dolgovan v okviru posojila.
Občasno bo lastnik stanovanja želel vzeti posojilo za lastniški kapital za svojo hišo. To posojilo lastniku omogoča, da se izposodi proti lastniškemu kapitalu v nepremičnini. Je tudi zavarovano posojilo, vendar je podrejeno glavni hipoteki. Če posojilojemalec ne izpolni obveznosti, se glavnica hipoteke odplača od prodaje hiše. Podrejeno financiranje se bo izplačalo le, če bo kaj ostalo od iztržka od prodaje, zelo možno pa je, da bo moral mlajši posojilodajalec prevzeti izgubo, če izkupiček od prodaje ne bo dovolj velik za pokritje obeh posojil.