Podatkovni center je najpomembnejša in najbolj ranljiva komponenta računalniškega sistema. V osnovi je to fizično mesto, kjer so nameščeni najbolj kritični sistemi računalniškega omrežja, vključno z rezervnimi napajalniki, klimatsko napravo in varnostnimi aplikacijami. Tukaj govorimo o veliki količini podatkov, shranjenih v velikem številu računalnikov.
Tipičen primer podjetja, ki skoraj zagotovo ima podatkovni center, je banka ali druga finančna institucija. Podatkovni center banke bo imel mainframe ali drugo računalniško omrežje, v katerem so shranjeni podatki o računih strank in drugi podatki. Podoben objekt bo imela tudi univerza, ki ne vključuje le osebnih podatkov o zaposlenih in študentih univerze, temveč tudi podatke o zgradbah univerze, gradbenih projektih ter fizično in intelektualno zgodovino.
Te vrste podatkovnih centrov vsebujejo informacije, ki so ključnega pomena za nadaljnje delovanje banke, univerze ali drugega podjetja. Zato teh podatkov ni mogoče izgubiti. Varnostni ukrepi, ki obkrožajo takšne podatkovne centre, so običajno zelo močni, prav tako sistemi klimatske kontrole, ki preprečujejo okvaro računalniških sistemov centra. Podatkovni centri bodo skoraj zagotovo vsebovali tudi rezervne računalnike ali zrcalne pogone, ki ščitijo pred veliko izgubo podatkov. Takšni rezervni računalniki ali zrcalni pogoni so rutinsko odvisni ne le od elektronskega napajanja, ampak tudi od baterije, tako da lahko še naprej delujejo v primeru prekinitve elektronskega napajanja.
Druge vrste podatkovnih centrov lahko najdete v vladnih institucijah; podjetja, ki imajo več sedežev; in ponudniki elektronskih storitev, kot so televizija, mobilni telefoni in podobno. Podatkovni center je lahko tudi en sam računalnik, ki shranjuje in dostopa do kritičnih podatkov enega podjetja ali ene osebe. Manjši centri imajo običajno manj zapletene oblike varstva podatkov.