Neodvisnost podatkov je oblika upravljanja baze podatkov, ki ohranja podatke ločene od vseh programov, ki jih uporabljajo. Kot temelj ideje DBMS ali sistema za upravljanje baz podatkov ta neodvisnost zagotavlja, da podatkov ne more na novo definirati ali reorganizirati noben program, ki jih uporablja. Na ta način ostanejo podatki dostopni, vendar so tudi stabilni in jih aplikacije ne morejo poškodovati.
V okolju centraliziranega DBMS se upravljanje baze podatkov opira na proces neodvisnosti podatkov. Čeprav preglednost podatkov še vedno obstaja, kar zadeva zmožnost različnih aplikacij, da dostopajo do podatkov in jih uporabljajo za dokončanje nalog, noben program ali aplikacija ne more prebrati in nato začeti spreminjati samih podatkov. Skladnost informacij močno olajša celoten proces vzdrževanja in upravljanja ene same baze podatkov ali več baz podatkov v enem okolju.
Ta koncept se razlikuje od drugega pristopa, imenovanega odvisnost od podatkov. S tem pristopom so podatki, uporabljeni za zagon aplikacije, dejansko predstavljeni v izvorni kodi programa. Sposobnost podatkov, ki jih program spreminja in obratno, pomeni, da se informacije ne štejejo za konstantne in jih je mogoče spremeniti bodisi z začetkom spremembe s spremembami izvorne kode bodisi z uporabo programa na druge načine za prilagoditev temeljni podatki.
Ena od funkcij podatkovne neodvisnosti je omejiti dostop uporabniških aplikacij do strukture shranjevanja podatkov. Z učinkovitim skrivanjem posebnosti strukture pred aplikacijami postane možnost, da katera koli aplikacija spremeni naravo podatkov, nemogoča. Posledično bistveni podatki ohranijo svojo celovitost in ostanejo dosledni, ne glede na to, koliko baz podatkov ali aplikacij baz podatkov dostopa do njih.
Obstajata dve osnovni ravni oziroma vrsti neodvisnosti, ko gre za podatke. Logična neodvisnost podatkov omogoča spreminjanje strukture podatkov neodvisno od spreminjanja aplikacij ali programov, ki uporabljajo podatke. Trenutnih aplikacij ni treba ponovno pisati kot del postopka dodajanja ali odstranjevanja podatkov iz takratnega sistema.
Druga vrsta ali raven je znana kot fizična neodvisnost podatkov. Ta pristop je povezan s spreminjanjem organizacije ali postopkov shranjevanja, povezanih s podatki, namesto spreminjanja samih podatkov. Da bi dosegli ta premik v organizaciji datotek ali strategiji indeksiranja, ki se uporablja za podatke, ni potrebna nobena sprememba zunanje strukture aplikacij, kar pomeni, da uporabniki aplikacij verjetno ne bodo opazili nobene razlike v delovanju svojih programov.