Slivov clafoutis je sladica, ki v glavnem vključuje peko sliv na ali v testu. Njegova konsistenca je edinstvena v primerjavi z drugimi tortnimi sladicami, številni recepti in kuharji pa jed opisujejo kot nekaj vmesnega med palačinko, kremo in torto. Jed lahko postrežemo toplo ali hladno, po vrhu pa končno potresemo s slaščičarskim sladkorjem. Alternativno lahko slivove klafutije postrežete s stepeno smetano na vrhu ali celo s kepico sladoleda, tako kot pito »a la mode«.
Beseda “clafoutis” se dejansko izgovori s tihim “s” na koncu, ki sledi pravilni francoski izgovorjavi. Svoj izvor lahko izsledi iz arhaične francoske besede »claufir«, ki jo lahko prevedemo kot »polniti«. Drugi viri pa pravijo, da je ta beseda morda izvirala iz okcitanske ali »neolatinske«, besede »clafotis«, kar pomeni tudi »polniti«. Claufotis večinoma izvira iz regije Limousin v Franciji, njegova priljubljenost je dosegla vrhunec v 19. stoletju. Tradicionalno so jed uporabljale češnje, ko pa je postala bolj znana, so uporabljali tudi drugo sadje, kot so borovnice, robide, jabolka, mango in slive.
Slivov klafoutis je ena najpogostejših različic tradicionalnega češnjevega klafutija, verjetno zato, ker ga je pokojna francoska kuharica Julia Child vključila v svojo knjižno uspešnico »Obvladovanje umetnosti francoske kuhinje«. Številni recepti, tudi otroški, predlagajo, da slive najprej olupite tako, da jih blanširate v vreli vodi. Nekateri kuharji pa radi obdržijo olupke zaradi dodane teksture in hranljivosti. Slive lahko tudi potresemo in namočimo z nekaj sladkorja, da iz njih izpustijo sok in postanejo še bolj sladke. Za namakanje sliv lahko uporabimo tudi konjak ali liker.
Sestavni del testa slivovega klafutija je sestavljen iz običajnih sestavin, ki se uporabljajo v tortah in palačinkah, kot so jajca, moka, mleko in sladkor. Po mešanju sestavin testo vlijemo v okrogel krožnik, ki je varen za peko, na testo pa potresemo slive. Nekateri recepti pa predlagajo pripravo v obratni smeri, tako da so sadje na dnu ponve in nanj prelijemo testo. V testo lahko vključimo tudi oreščke, kot so lešniki, mandlji in orehi.
Peka slivovega klafutija verjetno lahko traja kakšno uro, toda en izvrsten trik, da ugotovite, ali je klafutij pečen, je, da srednji del prebodete z zobotrebcem. Če se masa pri izvlečenju zobotrebca ne drži, je jed najverjetneje kuhana. Slivov clafoutis je lahko še posebej prijeten poleti, ko je sezona sliv.