Pljučna embolija je nenadna blokada pljučne arterije ali arterije, ki oskrbuje pljuča. Zamašitev je običajno posledica krvnega strdka, ki je pripotoval od drugod po telesu v pljuča, le redko pa lahko zamašitev povzroči zračni mehurček ali druga ovira. Pljučna embolija lahko povzroči nizko raven kisika v krvi in poškodbe drugih organov zaradi pomanjkanja kisika in je vzrok smrti za približno 60,000 bolnikov v Združenih državah vsako leto.
Pogosti viri krvnih strdkov, ki lahko povzročijo pljučno embolijo, so žile globoko v nogah. Krvni strdki se lahko tam tvorijo zaradi obdobij sedeče dejavnosti, na primer po operaciji, med boleznijo, ki zahteva počitek v postelji, ali celo med dolgimi potovanji v avtomobilu, ko se noge ne premikajo. Krvne strdke lahko povzročijo tudi poškodbe žil, kot pri operaciji ali poškodbi. V nekaterih primerih genetika povzroči, da se kri osebe strdi in tvori strdke.
Simptomi pljučne embolije so pogosto nenadni in lahko vključujejo težko dihanje, bolečino v prsnem košu pri globokem dihanju ali kašljanju in morda izkašljevanje krvi. V nekaterih primerih je strdek, ki povzroča pljučno embolijo, majhen in simptomi so bolj postopni. Ti simptomi, ki se postopoma pojavljajo, vključujejo omotico ali omedlevico, hitro dihanje, tesnobo in močno potenje.
V času, ko se pokažejo znaki ali simptomi pljučne embolije, lahko zdravnik naroči teste za diagnosticiranje stanja. Običajno sta med prvimi naročenimi preiskavami elektrokardiogram (EKG ali EKG) in rentgen prsnega koša. EKG ali EKG omogoča zdravniku, da izmeri hitrost in pravilnost srca, medtem ko rentgen prsnega koša prikazuje pljuča, srce in arterije. Drugi diagnostični testi lahko vključujejo ultrazvok in preiskavo krvi, ki meri raven kisika v krvi.
Veliko ljudi, ki imajo majhne pljučne embolije, takoj dobijo antikoagulant, ki je zdravilo za redčenje krvi. Zdravilo je lahko v obliki tablete, injekcije ali intravenske kapljice. Velika, huda pljučna embolija je lahko smrtno nevarna in lahko zahteva operacijo za odstranitev ali raztapljanje strdka.
Bolniki, ki so že imeli pljučno embolijo, so izpostavljeni večjemu tveganju, da se ponovno razvijejo, tveganje pa se povečuje tudi s staranjem osebe. Druga stanja, kot so debelost, slaba cirkulacija in genetske motnje, lahko povečajo tveganje za razvoj pljučne embolije. Redni fizični pregledi so pomembni za spremljanje krvnega tlaka in srčnega utripa, o morebitnih znakih ali simptomih pa se je treba pogovoriti z zdravnikom.