Sesalnik za plevel je vrtnarski pripomoček, ki je zasnovan za hitro in učinkovito rezanje plevela, grmovnic in zaraščanje. Morda boste slišali tudi, da lovilec plevelov imenujemo jezalec plevela ali prirezovalec strun. Ta orodja so lahko zelo uporabna, zlasti za ljudi z velikim in obsežnim vrtom z raznolikim terenom. Večina trgovin s strojno opremo in vrtnih potrebščin jih ima, saj ponuja številne možnosti od nizkocenovnih modelov z nizko porabo do dražjih in zmogljivih različic.
Škatla za plevel ima tri glavne dele: dolg ročaj, motor in kos fleksibilnega monofilamenta, ki deluje kot rezilo. Monofilament se vrti z zelo visokimi hitrostmi, ko je vklopljena naprava za odstranjevanje plevela, kar povzroči, da se strdi. Za razliko od rezila se bo vrvica upognila in upognila, ko bo naletela na nekaj, kar je težko rezati, namesto da se odkrije ali zlomi, poleg tega pa je vrvica poceni in jo je enostavno zamenjati, ko se obrabi.
Večina čistil za plevel ima zelo dolge ročaje, kar ljudem omogoča, da jih udobno držijo, medtem ko se oddaljujejo od monofilamentne linije, ki je lahko prav tako nevarna kot rezilo. Nekateri so na plin, z majhnimi motorji, nameščenimi na ročaju, drugi pa so električni, namenjeni za priklop. Električni cepci za plevel so učinkovitejši, vendar je uporabnik privezan z vrvico, kar je lahko zelo nadležno.
Ena od glavnih prednosti odstranjevalca plevela je, da je varnejša kot nekaj z rezilom. Naprava za rezanje z rezilom bi se lahko zataknila ob trden predmet, kot je skala, kar bi lahko skočilo v roko uporabnika in ustvarilo nevarnost poškodb. Vendar pa obstajajo določena varnostna tveganja pri odstranjevanju plevela; črta v odstranjevalcu plevela je izpostavljena, kar ustvarja potencialno tveganje, zatiralci plevela pa odvržejo tudi veliko rastlinskega materiala in soka, kar lahko povzroči težave, če jih uporabljamo okoli stvari, kot je strupeni hrast.
Marsikdo radi z metlico za plevel opravi grobo košnjo na zaraščenem travniku in po košnji obrezuje robove trate. Te naprave so lahko priročne tudi pri sečenju grmičevja in manjših rastlin ob cesti ali na praznem zemljišču, kjer urejena, enotna trata ni zelo pomembna, a ljudje vseeno želijo zmanjšati nevarnost požara.