Plebiscit je ljudsko glasovanje o predlogu, ki vključuje celotno prebivalstvo. Volivci so pozvani, da predlog bodisi zavrnejo bodisi sprejmejo, pri čemer izid plebiscita določi usodo predlaganega ukrepa, ukrepa, ustave ali drugega političnega predloga. Plebiscita ne smemo zamenjevati s splošnimi volitvami ali rednim glasovanjem, saj vanj ni vključen noben strankarski kandidat.
Beseda izvira iz latinskega plebis, “ljudstvo” in scitum, “odlok”. Na plebiscitu lahko ljudje odločajo o pomembnem vprašanju, izid glasovanja pa je kot dekret državljanov. Tako demokracije kot diktature uporabljajo plebiscite, čeprav za zelo različne namene. V obeh primerih glasovanja zares ni mogoče imenovati plebiscit, razen če lahko sodelujejo vsi volilni upravičenci.
V demokraciji ima plebiscit dragoceno funkcijo. Zakonodajalcem in državljanom omogoča, da zakone postavijo neposredno pred državljane za presojo. V Združenih državah, na primer, veliko predlogov na glasovanju dejansko prihaja od članov prebivalstva, ki so lobirali za njihovo vključitev in pridobili ustrezno število podpisov za sponzoriranje predloga. Vprašanje, ki ga pokriva plebiscit, je lahko zelo različno, od ukrepa, ki predlaga dodatno obdavčitev, do resolucije, ki graja vlado.
V diktaturi se plebiscit pogosto uporablja za podporo vlade. Plebiscit ne ponuja alternativ, zaradi česar so volivci prisiljeni odgovoriti z da ali ne. To ni vedno slabo, še posebej, če je predlog jasen, vendar ga je mogoče uporabiti za izkrivljanje volilnih rezultatov. Predlog je lahko oblikovan tako, da se državljani čutijo dolžne glasovati tako ali drugače, ali pa so volivci ustrahovani, da bi sprejeli določeno izbiro. Vlada z rezultati plebiscita nakazuje, da so državljani države zadovoljni s svojim trenutnim političnim stanjem.
Izraz se uporablja tudi v kontekstu večjih nacionalnih političnih odločitev, kot so tiste, ki imajo za posledico zamenjavo vlade, odstop ozemlja drugemu narodu ali ponudbo za neodvisnost od kolonialne sile. Ta vrsta plebiscita je lahko včasih prvič, ko so državljani bili pozvani, da prispevajo svoje osebne poglede k odločitvam vlade, in je lahko način, da se državljani vključijo v upravljanje svojih narodov. Vendar pa je znano, da kolonialne sile uporabljajo plebiscite, da utrdijo svojo avtoriteto, veliko na način, kot to počnejo diktature. Če se rezultati takšnega plebiscita zdijo nenavadni, bi ljudje, ki jih skrbijo svoboščine, morda želeli razmisliti o pozornem branju predlaganega ukrepa ali preverjanju taktike, kot sta ustrahovanje volivcev in vstavljanje glasovnic.