Piščančji doner je ena od številnih različic turške jedi, znane kot Döner kebab. Jed je znana pod številnimi različnimi imeni, med drugim doner, donner in donair. Ta jed je zelo podobna londonskemu piščancu, saj tako londonska kot turška različica vključujeta kuhanje mesa na navpičnem ražnju in nato rezanje mesa po naročilu.
Poleg tega, da je doner pripravljen s piščancem, lahko uporabite tudi ovčje meso, goveje meso, jagnjetino in kozjo. V vseh primerih se meso skuha na navpičnem ražnju in nareže na rezine po navodilih jedilnice. Medtem ko London in številni drugi kraji dajejo prednost govejemu ali piščančjemu kebobu, mnogi kraji na Bližnjem vzhodu običajno uporabljajo ovčetino ali kozje meso. Medtem ko osnovna priprava mesa ostaja enaka, goveji in piščančji doner uživata v več različnih vrstah predstavitev v različnih državah.
V Nemčiji ni nenavadno, da je piščančji doner predstavljen kot preprost sendvič, ki ga spremlja solata, sestavljena iz naribanih listov solate, čebule in narezanega paradižnika. V drugih primerih se lahko doner poda s solato iz zelja in kumare. Za raznolikost se včasih za sendvič uporablja pita kruh.
V mnogih delih Bližnjega vzhoda je piščančji doner predstavljen skupaj z neko vrsto omake. Omaka je lahko preprosta poslastica z jogurtom ter izbranimi zelišči in začimbami. Za močnejši okus lahko omako pripravite s česnom in papriko, da dobite mamljivo vročo omako.
Uporaba piščančjega donerja v zavitkih je v nekaterih krogih pridobila veliko popularnost. V Evropi ena pogosta kreacija vključuje rezine donerja, pražen krompir in narezano solato, čebulo in paradižnik. Možno je dobiti obloge, ki uporabljajo druga živila, kot sta humus in tahini. V Turčiji je zavitek včasih predstavljen s piščančjim donerjem in turškim belim sirom.
Ena od prednosti je, da je piščančji doner relativno enostaven za pripravo. Ražnja se med kuhanjem nenehno obrača in tako kuhanemu mesu zagotovi enakomerno zlato rjavo barvo. Nabodalo, ki se uporablja za pripravo, je pogosto oblikovano kot cilinder, na vrhu nabodala pa sta zložena paradižnik in čebula. Ta postopek omogoča, da sokovi iz čebule in paradižnika stečejo po nabodalu in na meso, kar pomaga, da ostane vlažno med postopkom kuhanja. Rezine donerja so lahko tanke ali debele, odvisno od recepta ali želja jedca.