Žolna s koščicami je ptica, ki ima izrazite oznake, ki vključujejo črno perje na prsih, hrbtu in krilih, s svetlo belim perjem, ki obloži njihova krila in dodaja poudarjene oznake na preostalem delu telesa, kot tudi niz briljantnih rdečih peres na kronah njihovih glav. Te ptice so v primerjavi z drugimi člani družine detlov precej velike. Po velikosti so primerljive z vranami. Popolnoma odrasel žolna s koščico je dolga od 15 do 20 palcev (med 40 in 49 centimetri) in lahko tehta od pol funta (približno 250 gramov) do treh četrtin funta (približno 350 gramov).
Avtohtone regije detla so v Severni Ameriki in vključujejo vzhodne dele celine, vključno z regijami v Kanadi. Ponekod vzdolž pacifiške obale najdemo tudi detla s kosmi. Ena od ključnih razlik med samci in samicami pri tej vrsti je prisotnost drugega področja rdečega perja poleg rdečega perja na temenu glave. Samci imajo rdečo liso perja, ki tvori črto od kljunov do grla. Ta zaplata perja na samici detla je črna.
Žuželke predstavljajo velik del prehrane detla. Večino hrane nabirajo tako, da s svojimi zelo močnimi kljuni vrtijo v lubje dreves in posekan les, v katerem živijo žuželke. To vrtanje se pogosto izvaja s hitro hitrostjo in zvok je podoben zvoku, ko se les zabija s hitrimi ponovitvami. Ličinke hroščev, ki se dolgočasijo, in mravlje tesarja sta dve glavni žuželki, ki ju jedo ti žolni. Pilati žolna poleg uživanja žuželk poje tudi oreščke in sadje.
Poleg tega, da kljun uporabljajo za iskanje hrane, se kljun uporablja tudi za ustvarjanje gnezda. Med paritveno sezono bo samec detla izvrtal luknjo v drevo. Ta luknja naj bi pritegnila samico detla, saj bo to mesto, kjer bodo vzgajali ptiči. Kljub delu, ki je vloženo v izdelavo teh lukenj, se v naslednjih letih ne uporabljajo ponovno. Za naslednjo paritveno sezono si mora samec detla še enkrat izdolbiti gnezdilni prostor, samica pa si mora izbrati tistega, ki ji je najbolj všeč.