Fotična cona je površinska plast vodnega telesa. Ima dovolj svetlobe za fotosintezo organizmov. V oceanu je približno 90 % življenja na tem območju. Globina tega območja se lahko zelo razlikuje, odvisno od številnih različnih dejavnikov. Globina fototičnega območja se meri z napravo, imenovano Secchi disk; disk pade v vodo in opazovalci opazijo točko, na kateri vzorca na disku ni mogoče jasno razlikovati.
Fototična cona, imenovana tudi evfotično območje, vsebuje organizme, ki potrebujejo svetlobo za energijo, skupaj z organizmi, ki se zanašajo na te organizme za preživetje. To vključuje rastline, bakterije, alge in številne živali. Nekateri prebivalci tega območja so razvili ustvarjalne prilagoditve, kot so pigmenti, ki jim pomagajo učinkoviteje izkoriščati sončno svetlobo, tako da lahko preživijo pri nižji svetlobi.
V oceanu, onstran fotske cone, leži fantazmagorija radovednih oceanskih bitij, ki naseljujejo afotično cono. Ta bitja so se prilagodila življenju v popolni temi in lahko prenesejo izjemen mraz in pritisk v globinah oceana. Eno področje presenetljive dejavnosti v globokem oceanu je okoli hidrotermalnih odprtin, ki podpirajo uspešne skupnosti organizmov, ki uporabljajo kemosintezo za energijo. Te skupnosti so po naključju odkrili raziskovalci, ki so bili presenečeni, ko so ugotovili, da organizmi cvetijo v tako ekstremnih razmerah.
Ena stvar, ki lahko vpliva na globino fototičnega območja, je motnost. Motnost je določena z motnjami v vodi, kot sta mulj in blato, ki lahko potemnita vodo in znatno zmanjšata globino fototične cone. Nekatera vodna telesa so po naravi motna, druga pa so bolj bistra. Število organizmov v vodi je lahko tudi pomembno. Ogromne kolonije mikroorganizmov, kot so alge, lahko dobesedno zameglijo so in zmanjšajo razpoložljivo svetlobo.
Raziskovalci se seveda zanimajo za foto cono, saj lahko zagotovi pomembne informacije o zdravju oceanov. Zaščita tega območja je pomembna za ribištvo in druge industrije, ki uporabljajo ocean, ter za preživetje okolja kot celote. Tisti mikroorganizmi, ki naseljujejo to območje, na primer predstavljajo velik odstotek svetovne porabe ogljikovega dioksida, ki diha kisik kot odpadni produkt in ohranja stabilno sestavo plinov v zemeljskem ozračju. Verjame se, da je fitoplankton odgovoren za kar 90 % svetovne proizvodnje kisika.