Petrarkanski sonet je bil prvi sonet, ki je bil uveden v Anglijo. Prvič ga je prevedel sir Thomas Wyatt v zgodnjih 1500-ih. Ta vrsta soneta je dobila ime po italijanskem pesniku Francescu Petrarci, Italijanu iz 14. stoletja. Gre za pesem v dveh kiticah z oktavo, sestetom in skupaj 14 vrsticami. Petrarkanski sonet ima sistem rim abba, abba, cde, cde.
Francesco Petrarca je bil humanist, učenjak in pesnik iz Italije. Petrarca, v angleško govorečem svetu bolj znan kot Petrarka, je napisal skupno 366 sonetov ter številna pisma in razprave o različnih temah. Njegovo najbolj priljubljeno delo pa je bila epska pesem, napisana v latinščini, imenovana »Afrika«. Kljub njegovi ljubezni do pesmi jo je le malo drugih tako zelo cenilo. Kakovost njegovega pisanja je bila taka, da je Pietro Bembo v 16. stoletju kot navdih za razvoj sodobne italijanščine uporabil Petrarko, pa tudi Danteja Alighierija in Giovannija Boccaccia.
Tipičen Petrarkanski sonet je 14-vrstična pesem, napisana v jambskem pentametru. Sonet je razdeljen na dve kitici: oktavo in sestet. Oktava je osemvrstični odpirač, ki predlaga problem. Sestet je šestvrstični bližje, ki komentira problem, predlagan v oktavi.
Tema tipičnega petrarkskega soneta je nedosegljiva ljubezen. Večina Petrarkovih lastnih sonetov je bila napisana o ljubezni njegovega življenja; Laura. Nedosegljiva ljubezen velja za eno najčistejših ljubezni, saj od nje nič ne odvrne pozornost. Dober primer uporabe ljubezni v Petrarčanskem sonetu je »Dolga ljubezen, ki v mojem srcu dohuje pristanišče«, kot jo je prevedel Sir Thomas Wyatt:
»Dolga ljubezen, ki je v mojem srcu
In v mojem srcu ohranja svoje prebivališče,
V moj obraz se tišči s krepkim pretvarjanjem,
In tam tabori in razobesi svojo zastavo.
Ona, ki me nauči ljubiti in trpeti,
In želi moje zaupanje in malomarnost poželenja
Obvladajte vas razum, sram in spoštovanje,
S svojo trdoživostjo jemlje nezadovoljstvo.
Z ljubeznijo v srčni gozd beži,
Zapustil je svoje podjetje z bolečino in jokom,
In tam se skrije in se ne pojavi.
Kaj naj storim, ko se moj gospodar boji
Toda na polju z njim živeti in umreti?
Kajti dobro se življenje zvesto konča.”
Prevodi Petrarkanskega soneta so navdihnili prvo generacijo angleških sonetov. Sistem rim pa je bolj primeren za italijanščino in latinščino kot za angleščino. To je pripeljalo do razvoja Shakespearovega soneta. Tema ljubezni in dame je kasneje pripeljala do antipetrarhanskega soneta, ki je zmerjal ženske, namesto da bi jih veselil. V 16. stoletju je Bembo skušal Petrarkov slog postaviti za prevladujočo lirsko obliko v italijanščini.