Perzijščina je jezik, ki se govori v delih Bližnjega vzhoda in Srednje Azije. Mnogi ljudje ga poznajo tudi kot farsi, redkeje pa kot dari ali tadžik. Perzijščina ima več kot 60 milijonov maternih govorcev, pri čemer jih poleg svojega prvega jezika govori še dodatnih 50 milijonov.
Perzijščina je uradni jezik držav Irana, Afganistana in Tadžikistana in se govori v delih Iraka, Armenije in Rusije. Medtem ko so različna perzijska narečja v uporabi po vsem svetu, so vsa vzajemno razumljiva, za razliko od nekaterih razširjenih jezikov, kot sta arabščina in mandarinščina. Razlike v govoru med narečji, kot sta tadžikistan in dari, na primer niso drastične, čeprav so uporabljene abecede popolnoma različne.
Prvotne perzijske abecede – ena je izpeljanka aramejske abecede, druga iranska pisava – so bile postopno ukinjene nekje v 9. stoletju v korist arabske pisave. To je prišlo kot neposredna posledica spreobrnjenja regije, takrat znane kot Perzija, v vero islama in poznejše razširjene uporabe arabščine v vseh verskih in številnih posvetnih spisih. Arabska abeceda, ki se uporablja v Iranu in drugih perzijsko govorečih delih Bližnjega vzhoda, je nekoliko spremenjena od standardne arabske abecede, predvsem pa so bile dodane štiri nove črke za dodajanje zvokov, ki jih v arabščini ne najdemo. Dejansko brez enega od teh – peh – perzijščina ne bi mogla napisati besede perzijščina, namesto tega bi se morala zanašati na arabsko črkovanje in izgovorjavo farsi.
Tadžikistansko perzijsko narečje, uradni jezik naroda Tadžikistana, uporablja cirilico in ne arabsko abecedo. To je smiselno glede na tesne odnose Tadžikistana z Rusijo – mnogi res verjamejo, da je tadžikistan rusko-perzijsko narečje. V delih Afganistana, kjer se govori tadžiščina, pa se še vedno uporablja arabska abeceda.
Perzijščina je starodavni jezik, ki se v sodobni obliki uporablja že več kot 1100 let, v starodavnih oblikah pa veliko dlje kot to. V svoji preteklosti se je govorilo v veliko večjem delu sveta in je bil celo eden glavnih jezikov Indije vse do britanskega osvajanja. Na hindujski jezik je močno vplivala perzijščina, sledi pa se kažejo tudi v številnih regionalnih jezikih in narečjih.
Perzijščina je v svoji zgodovini v angleščino prispevala tudi veliko besed. Te besede vključujejo: bron, karavana, kaviar, šah, kitara, Indija, jasmin, kaki, limona, lila, magija, mumija, pomaranča, pagoda, pižama, raj, breskev, pistacija, vrtnica, žafran, scimitar, sherry, sladkor, tamburin, tapiserija in tiger. Ker so imeli Grki v zgodnjih časih tesen stik s Perzijo, veliko angleških besed prihaja do nas prek latinščine, grščine in prvotno iz perzijščine.