Peritonealni mezoteliom je rak trebušne votline, ki izhaja iz izpostavljenosti azbestu. Za redko obliko mezotelioma, ki se običajno pojavi v pljučih, ni zdravila za peritonealni mezoteliom. Posamezniki z diagnozo tega agresivnega raka običajno opravijo operacijo in terapije proti raku, vključno z obsevanjem.
Vdihavanje in zaužitje azbesta sta dve poti izpostavljenosti, ki prispevata k razvoju peritonealnega mezotelioma. Ko vlakna vstopijo v telo, lahko vstopijo v limfni in prebavni sistem in se zadržujejo v membranskem peritonealnem tkivu. Vlakna se ne morejo sprostiti in povzročajo vnetje. Ni znano, kako, vendar prisotnost vlaken sproži celično mutacijo, ki vodi do razvoja tumorja. Znaki in simptomi, povezani s peritonealnim mezoteliomom, se morda ne bodo manifestirali, dokler peritoneum ne postane gost zaradi malignosti, kar lahko traja leta.
Posamezniki, ki so delali ali živeli v okoljih, kjer so bili izpostavljeni azbestu, so najbolj izpostavljeni tveganju, da postanejo simptomi. Tisti z genetsko nagnjenostjo k raku so še posebej dovzetni za razvoj peritonealnega mezotelioma po izpostavljenosti azbestu. Dodatni dejavniki, ki lahko povečajo možnost za peritonealni mezoteliom, vključujejo zgodovino izpostavljenosti sevanju in kajenje.
Popolna anamneza je bistvena za pomoč pri diagnozi peritonealnega mezotelioma. Lahko se naroči analiza krvi in urina, da se preverijo znaki, ki kažejo na raka, kot so povišane vrednosti belih krvnih celic ali beljakovin. Slikovni testi, vključno z računalniško tomografijo (CT), se uporabljajo za oceno trebušne regije in odkrivanje anomalij. Če se odkrijejo tumorji ali anomalna tkiva, se odredi biopsija, da se ugotovi, ali so izrastki maligni.
Posamezniki s to obliko mezotelioma doživljajo izrazito nelagodje v trebuhu in napenjanje, ki ga lahko spremlja vročina ali pa tudi ne. Običajno se pri posameznikih pojavi tudi vidna izboklina v trebuhu ali masa. Nekateri ljudje se z minimalno telesno aktivnostjo zlahka utrudijo ali pokažejo znake anemije, vključno z bledico in slabo cirkulacijo. Dodatni znaki peritonealnega mezotelioma lahko vključujejo slabost, zaprtje in drisko. Povečanje trebušnega tlaka lahko povzroči obremenitev bližnjih organov in sistemov, kar vodi do zapletov, vključno z oslabljenim delovanjem srca in ožilja ter obstrukcijo črevesja.
Kirurški poseg, znan kot peritonektomija, se lahko izvede za odstranitev čim več rakave mase iz trebuha. Če posameznik ne more opraviti operacije, se lahko za boj proti malignomu izvajajo kemoterapije in sevalne terapije. Tisti, pri katerih je rak preveč napredoval ali se ne odziva na zdravljenje, se lahko odločijo, da se odpovejo terapiji proti raku. Za lajšanje simptomov se lahko predpišejo zdravila in začne se podporna oskrba, da se zagotovi najboljša možna kakovost življenja.