Periodični stavek je eden od načinov sestavljanja zapletenih stavkov. Njegovo opisno ime se nanaša na ločilo – piko ali piko -, ki označuje konec izjavnega stavka. Določujoča značilnost periodičnega stavka je, da je njegova poudarjena glavna točka na koncu.
Zapleteni stavek ima običajno glavno, tako imenovano neodvisno klavzulo in eno ali več odvisnih stavkov ali besednih zvez. Podporni odvisni člen ima lahko svoj osebni samostalnik in predikatni glagol ter lahko vsebuje besedo, ki jo povezuje z neodvisnim. Lahko je ali pa tudi ne ločeno z ločili, kot je vejica: »Ptica se je dvignila z vetrom pod peruti, ko je sonce ogrelo zrak.«
Primer stavka prejšnjega odstavka se imenuje ohlapen stavek. To je preprosto razumljena izjava, ki na začetku stavka navaja glavno točko, neodvisno klavzulo »Ptica se je dvignila navzgor«. Včasih se imenuje neprekinjen slog zaradi njegovega linearnega zaporedja ali gibanja misli. Ohlapni stavki uporabljajo literarno tehniko, imenovano parataksis, iz grške besede »postaviti drug ob drugem«. Lahko jih obravnavamo kot nasprotje periodičnih stavkov.
Hipotaksa pomeni »pod razporeditvijo«, periodični stavek pa uporablja to tehniko razporejanja ali vgradnje hierarhičnih, neenakih enot literarnih konstrukcij. Takšen stavek je ponavadi dolg, težko razumljiv in slovnično nepopoln, dokler se vse končno ne razreši s končnim neodvisnim členom. Prvotni vzorčni stavek je mogoče preoblikovati takole: »Ko je sonce ogrelo zrak, z vetrom pod krilom, se je ptica dvignila navzgor.«
Glavna točka stavka je na koncu. Stavek se odpre s klavzulo in besedno zvezo, ne da bi bralca obvestil, na koga ali kaj se nanašajo. S postopno razvijajočim se zaporedjem različno tehtanih opisov je učinkovita tehnika tista, ki lahko obogati sliko, vzbudi radovednost ali razloži argument. V tem načinu sestavljanja stavka je estetika poezije – čustveno ustvarjanje napetosti in sprostitve. Delno zaradi te dodatne retorike, pa tudi zaradi kulturne preference kratkosti, pod vplivom medijev, se periodični stavki ne srečujejo pogosto.
Periodični stavek se lahko sestavi prekomerno. Priljubljena med aristokracijo Anglije v poznih 1500-ih je literarna tehnika, imenovana evfuizem, uporabljala zaporedne fraze z vzporedno konstrukcijo – enako dolžino, slovnico, zvoke in zloge. Periodični stavek pa je mogoče oblikovati tudi v bolj subtilno in običajno, a učinkovito različico, tako da se na začetku uvede del neodvisne klavzule in na koncu zaključi preostanek glavne točke. “Ptica z vetrom pod krilom, ko je sonce ogrelo zrak, se je dvignila navzgor.”