Ena od definicij besede »obrobje« je »zunanje meje« ali »mejno območje«. Periferna cirkulacija, laično rečeno, se nanaša na pretok krvi, ki doseže zgornje in spodnje okončine telesa ter površino kože. Zgornje in spodnje okončine ter površino kože si lahko predstavljamo kot zunanje meje ali mejni del telesa. To vrsto cirkulacije bi lahko ohlapno opisali tudi kot pretok krvi v roke, roke, noge, stopala in najvišjo plast kože, kjer ležijo krvne žile – usnjico. Čeprav je povrhnjica najvišja plast kože, ne vsebuje krvnih žil, zato se periferna cirkulacija nanaša na pretok krvi v usnjico in okončine.
Periferna cirkulacija proizvaja tako imenovane periferne impulze, ki služijo kot potrditev, zlasti zdravstvenim delavcem, da okončine telesa in usnjica prejemajo kri, nasičeno s kisikom, in vsa hranila, ki jih potrebujejo, ki se prenašajo s krvjo. Na primer, prisotnost radialnega pulza ali utrip, ki ga čutite na zapestju, potrjuje, da je v rokah pretok krvi. Možno je imeti normalne centralne pulze in enega ali več šibkih perifernih pulzov, če obstaja zdravstveno stanje, ki vpliva na periferno cirkulacijo osebe. Obstajajo celo situacije, v katerih je centralna cirkulacija normalna, medtem ko je periferna cirkulacija do okončine ali dela kože popolnoma odsotna.
Ko izvajalci zdravstvenih storitev, zlasti nujni medicinski tehniki (EMT) in reševalci, na terenu vgrajujejo zlomljene kosti, morajo preveriti, ali obstaja ustrezna periferna cirkulacija. Na primer, če je pacientova noga zlomljena in se opravi opornica, preden bolnik prispe v zdravstveno ustanovo, zdravnik oceni vsaj dorsalis pedis impulz, da zagotovi, da pretok krvi doseže stopalo. On ali ona mora preveriti tudi zadnji tibialni pulz. To preverjanje cirkulacije na periperhiju telesa se izvaja pred in po opornici.
Med znaki slabe periferne cirkulacije so mrzle roke in noge ter bleda polt. Vse težave s cirkulacijskim sistemom pa lahko povzročijo enake znake kot tudi druge simptome. Kroženje ne vključuje samo črpalnega delovanja srca, temveč tudi pretok krvi skozi obsežno mrežo krvnih žil. Te krvne žile so arterije, ki se razcepijo v arteriole in končno v najmanjše žile, kapilarno dno. Sem spadajo tudi žile, ki se razvejajo v venule in na koncu tudi v kapilarno posteljo.