Pegilirani interferon je molekula interferona, na katero je vezan polietilen glikol (PEG). Dodatek PEG molekuli interferona omogoča, da se interferon počasi sprošča v telo in tako podaljša njegovo delovanje. Medtem ko sam interferon zahteva odmerjanje trikrat na teden, pegilirani interferon zahteva odmerjanje le enkrat na teden.
Interferon je beljakovina, ki jo proizvaja telo. Ko je prisotna okužba, telo poveča proizvodnjo interferona za boj proti vdoru virusa ali bakterije. Pri nekaterih boleznih, kot je hepatitis, injiciranje interferona poveča sposobnost telesa za boj proti okužbi. Interferon virusa ne napada neposredno. Namesto tega pomaga imunskemu sistemu telesa, da se bori s tujkom, preprečuje razmnoževanje virusa, odstrani okužene celice in preprečuje okužbo zdravih celic.
Del molekule PEG deluje kot ovira okoli interferona, tako da telo očisti interferon počasneje, kot bi očistilo nepegilirani interferon. Interferon ne reagira s PEG in PEG ne spremeni učinkovitosti interferona. Pegilirani interferon se uporablja za zdravljenje akutne in kronične okužbe s hepatitisom C. Običajno se kombinira z ribavirinom.
Glavna prednost te spojine je dolžina časa, ko ostane v krvnem obtoku, v primerjavi z nepegiliranim interferonom. Odmerjanje enkrat na teden zagotavlja trajen odziv. Izkazalo se je, da je spojina učinkovitejša proti virusu hepatitisa C v primerjavi z nepegiliranim interferonom.
Pegilirani interferon je povezan s številnimi stranskimi učinki. Najpogosteje poročani neželeni učinki so gripi podobni simptomi, kot so zvišana telesna temperatura, mrzlica in bolečine v mišicah. Drugi pogosti neželeni učinki so slabost in bruhanje, glavobol, razdražljivost, utrujenost, izguba apetita in nihanje ravni sladkorja v krvi, ki lahko vodijo do sladkorne bolezni. Pogosti neželeni učinki so tudi kožni izpuščaji ter suha in srbeča koža.
V povezavi s to vrsto terapije so poročali o resnih neželenih učinkih. Neželeni učinki vključujejo depresijo, duševno zmedenost, okužbe in težave s krvnim tlakom, srcem, jetri, pljuči, imunskim sistemom, ščitnico in očmi. Redko so poročali o samomoru med ljudmi, ki so prejemali terapijo s pegiliranim interferonom.
Ta spojina je bila povezana tudi z zmanjšanjem nevtrofilcev, vrste belih krvnih celic in trombocitov, ki pomagajo pri strjevanju krvi. Ti resni neželeni učinki lahko zahtevajo zmanjšanje odmerka. Večina neželenih učinkov izgine, ko se ta terapija konča.
Čeprav je pegilirani interferon plus ribavirin učinkovito zdravljenje hepatitisa C, pegilirani interferon nima enakega učinka pri vseh osebah. Učinkovitost zdravljenja je odvisna od posameznega seva virusa hepatitisa C. To zdravljenje je na primer učinkovitejše proti sevom 2 in 3 v primerjavi s sevom 1a ali 1b. Poleg tega je zdravljenje manj učinkovito pri Afroameričanih kot pri ljudeh drugih etničnih skupin.