Paternalizem je pristop k blaginji državljanov, zaposlenih ali članov javnosti, kjer ena stranka sprejema odločitve v njihovem imenu, ne da bi jim dajala vpogled v te odločitve. Koren te besede izhaja iz latinščine za »oče« in odraža idejo, da je paternalizem zelo podoben hierarhični družinski strukturi, kjer oče deluje kot glava družine in sprejema vse odločitve. Zagovorniki tega pristopa trdijo, da avtoriteti omogoča sprejemanje odločitev v skupno dobro, nasprotniki pa menijo, da ljudem odvzema avtonomijo.
Primere paternalizma lahko opazimo v nacionalnih vladah, na delovnih mestih in v drugih okoljih. Za paternalistične sisteme je značilna situacija, ko ljudje v sistemu nimajo odgovornosti ali pravic in se ne morejo samostojno odločati. Delodajalec bi lahko na primer samodejno vključil vse osebje v program ugodnosti, ne da bi zagotovil možnosti ali vprašal zaposlene, kako bi radi ravnali s svojimi ugodnostmi. Podobno bi lahko vlada predpisala cepljenje za vse državljane z utemeljitvijo, da je vsem bolje v družbi z visoko stopnjo precepljenosti.
Nekateri nasprotniki paternalizma menijo, da nikoli ni primeren in ga je treba v vseh oblikah odpraviti. Drugi trdijo, da ima lahko mesto v nekaterih okoljih, če je treba skrbno razmisliti o oblikovanju politik. Določanje zakonov je na primer oblika paternalizma, vendar se večina državljanov strinja s tem, saj zagotavlja jasno skupno korist. Zaskrbljenost se lahko pojavi, ko se zdi, da paternalizem posega v zasebne dejavnosti in zakonodaja posega v zmožnost sprejemanja osebnih odločitev, ki nimajo vpliva na druge.
Institucije, kot so fakultete in delovna mesta, pogosto uporabljajo paternalistični pristop za upravljanje študentov in zaposlenih. To lahko ustvari dinamiko neenake moči, kjer se subjekti paternalizma ne počutijo tako cenjeni in se lahko upirajo ukrepom, ki jih izvajajo oblasti. Študenti na univerzi, na primer, lahko nasprotujejo omejitvam njihove svobode govora ali pa imajo zaposleni manj zvestobe službi, če menijo, da njihov prispevek ni zaželen.
Nekateri protesti proti zakonom, ki veljajo za preveč omejevalne, so se osredotočili na njihov paternalizem, zlasti v državah, kjer so osebne svoboščine zelo cenjene. V Združenih državah, na primer, nekateri vozniki motornih koles in koles nasprotujejo obveznim zakonom o čeladah z utemeljitvijo, da je izbira za nošenje čelade osebna. Vlada trdi, da takšni zakoni rešujejo življenja z zagotavljanjem, da imajo osebe, udeležene v nesrečah, ustrezno zaščito glave, in je zato upravičeno sprejemanje in uveljavljanje teh zakonov.