Pars reticulata je eden od dveh delov v strukturi srednjih možganov, imenovanih substantia nigra. Ta struktura je eno od štirih jeder, ki sestavljajo sistem bazalnih ganglij, možgansko strukturo, ki je odgovorna za funkcije, kot sta izbira dejanj in iskanje nagrad. Substantia nigra pars reticulata prispeva k nadzoru gibanja glave in oči ter deluje kot procesni center za bazalne ganglije.
Drugi del substantia nigra je pars compacta, ki sprejema podatke iz drugih regij bazalnih ganglijev in pošilja informacije nazaj. Pars reticulata, nasprotno, sprejema tudi vhod, vendar pošilja signale izven bazalnih ganglijev, zato lahko nadzoruje glavo in oči. Pars compacta je bolj znan vidik substantia nigra zaradi njegove povezanosti s proizvodnjo dopamina, epilepsijo, korejo in Parkinsonovo boleznijo, nekateri raziskovalci pa menijo, da je ta del možganov lahko vključen tudi v shizofrenijo.
Disfunkcija pars reticulata poslabša Parkinsonovo bolezen, kar prispeva k sporadičnemu gibanju glave in oči, ki je simptomatično za stanje. Prav tako lahko prispeva k takšnim spastičnim gibom, značilnim za epileptike, saj normalno delujoči pars reticulata igra vlogo pri umirjanju napadov. Struktura je predvsem sestavljena iz spontano sproženih nevrotransmiterjev gama aminobutirične kisline (GABA), ki sodelujejo pri zaviranju gibanja. To je tisto, kar človeku omogoča, da mirno sedi ali pokaže na zaslon, ne da bi se ga dotaknil. Zmožnost manipuliranja s sprožitvijo teh nevrotransmiterjev pri epileptikih bi lahko vodila do metode zatiranja napadov.
Anatomsko gledano nevroni pars reticulata zasedajo večjo površino kot tisti v pars compacta, zaradi česar je večji del črne substance. Nevroni pars compacta imajo drevesne strukture, imenovane dendriti, ki tvorijo povezave z pars reticulata, kar kaže, da imata obe področji določen vpliv na proizvodnjo dopamina. Pars reticulata ima obsežnejše povezave z območji možganov, ki imajo močan zaviralni nadzor nad fizičnimi gibi kot kateri koli drugi del bazalnih ganglijev. Verjame se tudi, da je povezan z deli možganov, ki nadzorujejo vidike vedenja.
Proizvodnja nevrotransmiterjev GABA ali GABAergičnih nevronov je pomembna funkcija pars reticulata, ki si jo deli s pars lateralis. GABA zavira hiperaktivno nevronsko aktivnost v živčnem sistemu in neposredno prispeva k uravnavanju mišičnega tonusa pri ljudeh. Prav proizvodnja GABA omogoča, da pars reticulata pomaga pri regulaciji motorične kontrole z zagotavljanjem zaviranja gibanja.