Kaj je Paretov zakon?

Paretov zakon, včasih znan kot Paretovo načelo, je v ekonomiji prvotno uporabil Vilfredo Pareto, italijanski ekonomist, ki je živel v 19. stoletju. Znano tudi kot pravilo 80/20, kot se uporablja danes, pravi, da 80 % rezultatov izvira iz 20 % vzročnih vplivov. Glede na poslovanje in ekonomijo pomeni, da večina dobička prihaja od majhne manjšine strank. Pareto je tudi menil, da bi to idejo lahko uporabili tudi v drugih situacijah.

Uporaba tega načela vpliva na način poslovanja mnogih sodobnih podjetij. Temeljni rezultat upoštevanja Paretovega zakona je, da najboljše stranke dobijo največ pozornosti in najboljše storitve, ostale pa so razmeroma nepomembne. Načelo seveda ne narekuje, da se te manj vredne stranke ignorirajo, ampak preprosto da so deležni minimalne pozornosti v primerjavi z najpomembnejšimi strankami.

Medtem ko je priljubljena uporaba načela postala znana kot pravilo 80/20, je bil prvotni zakon izražen kot matematična enačba, ki jo je Pareto razvil za opis načina porazdelitve nadzora bogastva. Predpostavil je, da bi to enačbo, log N = log A + m log x, lahko uporabili za kateri koli ekonomski sistem, da bi prikazali relativno porazdelitev bogastva. Spremenljivki N in x predstavljata tiste z večjim bogastvom in vplivom ter tiste z manjšim bogastvom in vplivom. A in m sta konstanti, ki sta odvisni od določenega sistema. Številne študije njegovega dela in uporabe njegove enačbe so dokazale, da je zgodovinsko zelo točna.

Sčasoma so ga ekonomisti v prizadevanju, da bi našli enostavnejši način za opis Paretovega zakona, začeli označevati kot načelo 80/20, saj je bilo to razmerje, ki se je zdelo, da potrjuje njegovo stališče. Seveda porazdelitev 80/20 ni bila nujno dokončna vrednost razmerja, temveč posplošitev za ponazoritev njegove točke.

Danes se Paretov zakon uporablja kot splošno načelo na številne načine, ki odstopajo od njegove prvotne teorije o porazdelitvi bogastva. Splošno načelo majhnih skupin, ki ustvarjajo velike rezultate v ekonomiji, se je razširilo na prepričanje, da ima načelo sorazmerne porazdelitve 80/20 primere v skoraj vseh sistemih, vključno z družbenoekonomskimi, ekološkimi in drugimi znanstvenimi okolji. Številne študije so na primer pokazale, da večino kaznivih dejanj zagreši majhna skupina kriminalcev. V programski opremi in računalniških sistemih majhno število hroščev povzroča večino zrušitev in drugih težav. Pri analizi izgube pridelka je normalno, da je nekaj škodljivcev od mnogih vzrok za večino škode.