Parapneumonični izliv se pojavi, ko bolniki s pljučnico občutijo kopičenje tekočine v plevralnem prostoru. To je prostor med membrano, ki pokriva pljuča, in membrano, ki obdaja prsno votlino. Parapneumonični izliv je lahko posledica katere koli vrste pljučnice in prizadene približno 40 odstotkov vseh bolnikov z bakterijsko pljučnico. Najpogosteje je stanje mogoče uspešno zdraviti z antibiotiki. V hujših primerih se drenažna cev vstavi med dve rebri v plevralni prostor.
Parapneumonični izliv predstavlja posebno vrsto plevralnega izliva. Tkiva, ki obdajajo prsno votlino in pokrivajo pljuča, so znana kot visceralna plevra in parietalna plevra. Običajno, ko se pljuča med dihanjem razširijo in izpraznijo, pleure drsijo ena mimo druge. Pomaga jim majhna količina mazalne plevralne tekočine med obema slojema.
Plevralni izliv se razvije, ko presežek tekočine izteče v plevralni prostor. To je lahko posledica poškodbe pljuč in vnetja, ki ga opazimo pri pljučnici. Pojavi se lahko tudi po povečanem tlaku v krvnih žilah, kar se včasih pojavi pri srčnem popuščanju.
Parapneumonične izlive lahko opišemo kot zapletene ali nezapletene. Nezapleteni izlivi so posledica vnetja, ki ga opazimo pri pljučnici. Tekočina v plevralnem prostoru je večinoma sestavljena iz belih krvnih celic, običajno pa se izliv odpravi z antibiotiki.
Ko bakterije vstopijo v plevralni prostor, nastanejo zapleteni izlivi. Imunski sistem lahko dokaj hitro odstrani bakterije, vendar lahko ostane zbirka tekočine in zahteva drenažo. Včasih se v plevralnem prostoru nabira gnoj in ta vrsta parapnevmonskega izliva je znana kot empyema thoracis.
Empyema thoracis se diagnosticira s testom, znanim kot torakocenteza. Tekočina se odvzame iz plevralnega prostora z iglo in gost gnoj kaže, da ima bolnik empiem. To je najresnejša oblika parapnevmoničnega izliva. Tveganje za nastanek je večje pri otrocih in starejših ter bolnikih, pri katerih je pljučnica zahtevala bivanje v bolnišnici. Empyema thoracis je pogostejši tudi pri ljudeh z obstoječimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, alkoholizem in pljučna bolezen, znana kot bronhiektazija.
Večina bolnikov ozdravi po parapnevmoničnem izlivu, vendar je pri približno desetih odstotkih stanje lahko usodno. Pomembno je, da stanje čim prej zdravimo z antibiotiki in drenažo plevralnega prostora. V nekaterih primerih je potreben kirurški poseg za odstranitev gnoja in brazgotin.