Paracenteza je medicinski postopek za odstranjevanje tekočine, ki se je nabrala v trebuhu ali trebuhu. To je mogoče storiti iz več razlogov, predvsem pa zaradi stanja, znanega kot ascites, ki se posebej nanaša na kopičenje trebušne tekočine. Drugi razlogi za postopek vključujejo testiranje, diagnozo, oceno škode in lajšanje bolečin zaradi različnih dejavnikov, kot so rak ali travma na območju.
Postopek paracenteze je razmeroma preprost in vključuje vstavljanje dolge igle na prizadeto območje z namenom ekstrakcije del ali celotne tekočine. Običajno se lahko opravi v zdravniški ordinaciji, po potrebi pa tudi v bolnišnici ali urgenci. Če dejavniki, ki so povzročili nabiranje tekočine v trebuhu, niso znani, se vzorec tekočine običajno pošlje v zunanji laboratorij na testiranje.
Pacient, ki bo opravil paracentezo, bo moral običajno ležati z izpostavljenim trebuhom. Območje, kamor bo igla vstopila, je treba obdelati z antiseptikom in omrtvičiti z anestetikom. Igla se vstavi s tulcem ali cevko, ki ostane, ko iglo odstranite. Skozi to ovojnico se tekočina ekstrahira in odvaja v steklenico ali drugo posodo. Paracenteza običajno vključuje malo ali nič bolečine, razen tiste, ki jo povzroča sama tekočina, ki se pogosto olajša z odstranitvijo tekočine. Med posegom je treba spremljati tudi bolnikov krvni tlak, saj lahko padec te diagnostike pomeni zaplet.
Pogost razlog za kopičenje tekočine in potrebo po paracentezi je okužba trebuha, ki jo povzročajo bakterije. Tekočina je lahko tudi posledica nekaterih vrst raka, kar povečuje pomen testiranja po izvajanju postopka. Huda poškodba trebuha lahko povzroči tudi kopičenje tekočine, zato je treba tekočino pogosto testirati, da ocenimo količino poškodbe okoliških notranjih organov. V katerem koli od teh primerov lahko prisotnost tekočine postane nevarna, če ne celo zelo neprijetna ali boleča, če se ne zdravi.
Nekateri dejavniki lahko vplivajo na sposobnost izvajanja paracenteze. Prisotnost zdravil, kot so sredstva za redčenje krvi, v bolnikovem sistemu pred operacijo lahko povzroči zamudo. Noseča bolnica lahko od zdravnika zahteva tudi drugačen poseg, če sploh. Nekatere diagnostike, kot so krvni testi, se lahko izvajajo pred paracentezo, da se izognemo nepotrebnim zapletom.