Parabolična antena je antena, ki uporablja posodo, ki je oblikovana kot plitka skleda. Uporabljajo se za satelitsko televizijo, radio, astronomijo, mobilne telekomunikacije in radar. Uporabljajo se lahko tudi za povečanje signala brezžičnega internetnega usmerjevalnika. Parabolične antene so znane tudi kot krožne antene.
Prvo parabolično anteno je ustvaril Heinrich Hertz v poznih 1880-ih. Njegov zgodnji dizajn je bil ustvarjen z uporabo medeninaste krogle, cinkove pločevine in lesa. Hertz je uporabil eno anteno za oddajanje signalov, drugo pa za sprejem signalov.
Hertz je s svojo anteno pomagal dokazati obstoj elektromagnetnih valov. Zaradi tega in drugih dosežkov je njegovo ime zdaj izraz, ki se uporablja za meritve radijskih in električnih frekvenc. Ti vključujejo herce (Hz), kiloherce (kHz) in megaherce (MHz).
Današnje zasnove anten izboljšajo Hertzovo zgodnje delo. Ena sama antena lahko oddaja in sprejema signale. Parabolična antena je enosmerna antena, saj oddaja signale samo v eni smeri. Del posode enega je znan kot reflektor.
Reflektor ustvari veliko površino, ki jo antena uporablja za sprejemanje in prenos signalov. Najbolj notranji del posode je vrh. Reflektor zbira in krepi signale, ki jih zbira. Ta krepitev signala se imenuje ojačenje.
Ojačan signal je usmerjen v oddajni in sprejemni element v žarišču ali fokusu parabolične antene. Osrednja točka je običajno neposredno nasproti dna posode. Element ali vir pošilja signale v in iz naprave, ki sprejema signal, kot je televizijski sprejemnik ali radio.
Razdalja med goriščno točko in vrhom se imenuje goriščna razdalja. Da parabolična antena deluje pravilno, mora biti goriščna razdalja pravilna. Temelji na premeru posode. Za izračun goriščne razdalje se premer reflektorja kvadrira in nato deli s 16-kratno globino reflektorja. Rezultat je pravilna razdalja med goriščno točko in vrhom.
Parabolične antene so običajno nameščene na strehi, ob strani stavbe ali na stojalu na prostem. Lahko jih postavite tudi v zaprtih prostorih, če jih uporabljate z internetnimi usmerjevalniki. Za zbiranje signala mora biti naprava usmerjena v pravo smer. Običajno bo naprava, priključena na anteno, pokazala moč antenskega signala. To uporabniku pomaga bolje usmeriti anteno, da dobi močnejši signal.