V finančnem svetu se panelna banka običajno nanaša na eno od več bank, ki prispevajo k EURIBOR-ju ali podobnemu skupnemu procesu določanja obrestnih mer. Vzpostavitev obrestnih mer na podlagi tega, kaj banke posojajo druga drugi, pomaga opredeliti nekatere priljubljene in aktivne dnevne trge. Panelna banka ima torej velik vpliv na trenutno stanje finančnih dejavnosti.
EURIBOR ali evropska medbančna ponujena obrestna mera predstavlja obrestno mero, po kateri bo panelna banka ali druge banke na splošno posojale druga drugi v določenem trenutku. Ameriški sistem, ki temelji na dolarju, za iste namene uporablja LIBOR ali londonsko medbančno ponujeno obrestno mero. Te obrestne mere pomagajo določiti cene različnih delniških izvedenih finančnih instrumentov in sicer podpirajo posojila in trgovanje.
Panelna banka poroča o svojih ocenah posojilne obrestne mere vsak dan, ko je odprt EURIBOR ali LIBOR. Po izteku roka, ko je vsaka panelna banka ponudila svojo obrestno mero, se vse obrestne mere zberejo in pretvorijo v enotno obrestno mero IBOR na podlagi »okrnjenega povprečja« niza številk. Te številke podpirajo različne vrste dolgoročnih in kratkoročnih naložb.
Eden od finančnih produktov, ki jih podpirajo ocene posamezne panelne banke v EURIBOR ali LIBOR, so obrestne zamenjave. V teh finančnih pogodbah ena stranka prejme plačila obrestnih mer za posojilo, dano ob upoštevanju stanja medbančne ponujene obrestne mere. Podjetjem so na voljo različne vrste zamenjav obrestnih mer in z njimi povezani špekulativni sporazumi za zapleteno upravljanje denarja in premoženja, ki se lahko izplača dobro obveščenim menedžerjem. Upravljavci hedge skladov pogosto izkoristijo poznavanje EURIBOR-ja ali LIBOR-ja, ko se vpletajo v tovrstne finančne posle.
Uporaba EURIBOR-ja ali LIBOR-ja se nanaša na idejo, da bi denar položili v tuje banke, namesto da bi ga hranili v domačih bankah. Pogosta je tudi praksa selitve denarja v tuji bančni sistem. Na primer, ko se dolarji premaknejo v evropske banke (pod okriljem EURIBOR), se imenujejo »evrodlarji«.
Poleg EURIBOR-ja, ki predstavlja dnevno obrestno mero, obstaja še eno neposredno merilo medbančne ponujene obrestne mere. EONIA ali povprečje indeksa čez noč v evrih predstavlja obrestno mero čez noč za enake prakse posojanja. Finančni menedžerji lahko uporabljajo tako EURIBOR kot EONIA za oblikovanje denarne politike za svoje delodajalce na podlagi trenutnih obrestnih mer.