Kaj je Palatinska kost?

Palatinska kost je ena od kosti obraza. Pri ljudeh se ta kost nahaja med maksilo ali zgornjo čeljustno kostjo in sfenoidno kostjo, ki se nahaja na dnu lobanje. Ta lokacija pušča palatinsko kost na zadnji strani nosne votline. Nosna votlina je prostor, napolnjen s tekočino in se nahaja na sredini obraza, tik za nosom.

V lobanji se nahajajo tri votline, ki jih deloma tvori palatinska kost. Prva od njih je sama nosna votlina, ključni del dihalnega sistema. Ta kost prispeva tudi k tvorbi strehe ust in spodnjega dela očesne votline, ki se imenuje očesna orbita.

Nebna kost pomaga tudi pri tvorbi pterygopalatinaste fosse in pterygoid fossa. Fossa je v bistvu depresivno območje v človeškem telesu. Pterigopalatinska fossa se nahaja v lobanji in jo držijo korenine čeljustnega živca obraza. Pterigoidna jama vsebuje dve mišici, znani kot medialna pterygoidna mišica in mišica tensor veli palatini.

Nastanek spodnje orbitalne razpoke deloma omogoča tudi palatinska kost. Ta struktura ločuje steno očesne vtičnice od dna vtičnice. Ta razpoka nastane s spajanjem maksile in sfenoidne kosti.

Nebna kost je grobo oblikovana kot črka L, sestavljena iz dveh kostnih plošč, vodoravne plošče in pravokotne plošče. Pri oblikovanju palatinske kosti pomagajo tudi trije procesi: piramidni izrastki, ki je združen z maksilo; sfenoidalni proces, ki delno tvori eno steno nosne votline; in orbitalni proces, ki je spojen s pravokotno ploščo in obdaja zračni sinus.

Obstaja šest kosti, ki se spajajo s palatinsko kostjo. Te kosti vključujejo sfenoidno, maksilolno, etmoidno, vomerno, spodnjo nosno školjko in nasprotne palatinske kosti. Vsaka od kosti se nahaja v predelu obraza lobanje.

Travmatične poškodbe, ki vključujejo obraz in glavo, lahko poleg tega poškodujejo okoliška tkiva, lahko zlomijo katero koli kosti lobanje. V takih situacijah je potrebna takojšnja zdravniška pomoč, saj lahko pride do smrtno nevarnih poškodb. Operacija za popravilo škode je pogosta, prognoza pa bo odvisna od obsega škode, ki je bila utrpela, in odziva posameznega bolnika na zdravljenje.